Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

skrito-v-raju Njena.si

Edvard Steiner: srčen človek ali velik ...

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Janše niso kontaktirali

Deli na:

Premalo poznam okoliščine, da bi lahko o tem sodil ali podrobneje komentiral, je na današnji novinarski konferenci o sredinih hišnih preiskavah v zvezi z afero Patria dejal predsednik SDS Janez Janša. Obenem je zavrnil, da bi ga kateri koli od preiskovalcev v zadevi Patria kontaktiral.

Premalo poznam okoliščine, da bi lahko o tem sodil ali podrobneje komentiral, je na današnji novinarski konferenci o sredinih hišnih preiskavah v zvezi z afero Patria dejal predsednik SDS Janez Janša. Obenem je zavrnil, da bi ga kateri koli od preiskovalcev v zadevi Patria kontaktiral.

Na vprašanje, ali se mu zdi, da so preiskave metanje peska v oči oz. iskanje megle, ki je ni, pa je Janša dejal, da je nekaj gotovo: "Obtožba, ki je bila izrečena v oddaji na finski televiziji, ne bo nikoli dokazana." Kot je dejal, lahko poteka 100.000 preiskav, postopek pa lahko traja 100 let. "Nečesa kar ni bilo, ne morejo dokazati," je zatrdil.

Predsednik SDS Janez Janša je na današnji novinarski konferenci glede predloga novele zakona o vojnih grobiščih pojasnil, da "v kolikor vem, zakon ni usklajen. Bil je usklajen v koaliciji". Dodal je, da je sestanek parlamentarnih strank na to temo napovedan za naslednji teden. "Po tem bo možno dajati kaj več ocen," je dodal Janša.

Kot je znano, je po koncu sestanka predsednika republike Danilo Türka in premiera Boruta Pahorja s člani komisije za prikrita grobišča 18. marca Türk dejal, da je treba novelo zakona o vojnih grobiščih sprejeti v čimkrajšem času.

Po mnenju predsednika republike je treba odkrivanje prikritih grobišč in skrb za prikrita grobišča postaviti v čim bolj ustrezen pravni okvir. Zato se, je nadaljeval, kot prioritetna tema v tem trenutku kaže potreba po sprejetju novele zakona o vojnih grobiščih v čim krajšem času.

Premier Pahor pa je poudaril, da njegova ambicija ni zgolj, da se pietetno pokloni žrtvam izvensodnih pobojev. "Moje želja in želja vlade je, da bi v DZ prišlo do oblikovanja širokega soglasja glede vojnih zakonov," je pojasnil in dodal, "da je v luči najnovejših žalostnih dogodkov pomembno, da se da prioritetna obravnava zakonu o vojnih grobiščih".

Predsednik vlade si želi tudi, da bi do uskladitve prišlo čim prej, da bi DZ "skoraj z aklamacijo ali s širokim soglasjem sprejel zakon o vojnih grobiščih in zamisel je, da bi ob tej priložnosti predsednik republike s primerno besedo nagovoril državni zbor in javnost".

Predsednik SDS Janez Janša v zvezi z odhodom Dimitrija Rupla z mesta svetovalca premiera za zunanje zadeve meni, da bi "zelo težko" trdili, da je politični instrumentarij v konkretnem postopku najprej uporabil Rupel. "Najprej je ta instrumentarij uporabila političarka, ministrica za notranje zadeve, predsednica ene od vladnih strank," je dodal.

Kot je na današnji novinarski konferenci spomnil predsednik največje opozicijske stranke SDS, se v komentarjih v zvezi z Ruplovim odhodom pozablja na "dejstvo, da je ministrica za notranje zadeve, ki je politik, celo predsednica ene od strank, kar je prvič v zgodovini te države, da predsednik neke stranke vodi ministrstvo za notranje zadeve že na samem začetku mandata, odredila nadzor nad nekim konkretnim primerom, kjer je bil obravnavan bivši zunanji minister".

Janša je prepričan, da v kolikor Kresalova ne bi uporabila tega instrumentarija, te zgodbe ne bi bilo. "Torej ima politični začetek: ni Dimitrij Rupel tisti, ki je vpletel politiko v nek konkreten postopek, ampak je to ministrica za notranje zadeve," je še poudaril Janša.

Pri gospodarsko-finančni krizi, ki smo ji priča, "ne gre za zaton kapitalizma, ampak bolj z spopad z anomalijami v nekem sistemu", je na današnjem simpoziju z naslovom Kapitalizem, tranzicija, demokracija, ki ga v Ljubljani pripravil Inštitut dr. Jožeta Pučnika, dejal nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša.

Kot je v uvodnem nagovoru ob začetku dvodnevnega simpozija dejal Janša, kapitalizem temelji na mehanizmih, ki so nastali v preteklem stoletju, ker pa se je svet v zadnjem času radikalno spremenil, so nekateri od njih postali nezadostni. Po njegovem tako pri sedanji krizi ne gre za zaton kapitalizma, pač pa nekatere anomalije. Tudi zato Janša ne verjame, da bi se lahko vrnili nazaj v socializem.

Ob sedanji gospodarsko-finančni krizi se po besedah predsednika SDS zdi, da se klasične inštitucije kapitalizma srečujejo s klasičnimi socialističnimi intervencijami, ko država podržavlja banke, vendar to po njegovem ni nič novega.

Spomnil je, da je Švedska že pred časom podržavila eno svojih večjih bank, podobno pa je v začetku 90. let prejšnjega stoletja naredila Japonska. "Takšno ravnanje tako še ne pomeni, da se družbeni red spreminja," je dejal.

Nekdanji šolski minister Milan Zver je povedal, da kapitalizem v Sloveniji ni nikoli kotiral visoko, saj so ga v družbi predstavljali kot vladavino kapitala, ki samo izkorišča. Slovenci smo po raziskavi, ki jo je opravil, po ekonomsko-politični kulturi nekje vmes, pri čemer pa je opaziti nekaj sindromov, ki so tej kulturi nasprotni.

"Eden takih je t.i. sindrom Martina Krpana, ki se je izogibal davkom. Tovrstna kultura je pri Slovencih nekoliko močnejša kot v drugih državah. Visoko ovrednoteno je pri Slovencih tudi vprašanje, ali naj v državi vladajo eksperti brez volitev," je dejal, a dodal, da smo Slovenci kljub temu konec 80. let prejšnjega stoletja dosegli visok nivo ekonomsko-družbene kulture, da smo uveljavili demokratične vzorce.

Glede kapitalizma pa je dejal, da je pomembno vlogo pri njem odigral filozof Max Weber. Slednji je tudi napovedal, da se bo kapitalizem v nasprotju z drugimi sistemi ohranil, ker je racionalen in ker temelji na principu posameznika.

Da je imel Weber pomembno vlogo tudi pri nastajanju demokracije pa je spomnil profesor Edvard Kovač. Dodal je, da sta pomembno vlogo odigrala tudi francoska revolucija ter protestantska etika, ta katero je značilna miselnost, da je vsak odgovoren za svoja dejanja.