Janša: Zlato pravilo brez potrebne dvotretjinske večine

Da potrebne dvotretjinske večine za vnos fiskalnega pravila v ustavo ni, se je nakazovalo že nekaj časa, je po sestanku v DZ dejal Janša. Pri tem je spomnil, da se odnos do fiskalnega pakta, ki je podlaga za vnos fiskalnega pravila v ustavo, spreminja tudi drugod po Evropi.

V zvezi s spremembami referendumske zakonodaje je predsednik vlade pojasnil, da je prišlo do razmeroma velikega soglasja zbranih predsednikov strank, tako da se bo ta postopek nadaljeval. Po njegovih besedah bodo skušali ustrezne rešitve pripraviti strokovnjaki v okviru parlamentarne ustavne komisije.

Premier je poudaril, da so se vsi predsedniki strank strinjali, da se iz referendumskega odločanja izvzame zakone, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna. Na mizi je bil tudi predlog, da na referendum ne bi mogle nobene rešitve, ki bi lahko omejevale človekove pravice in svoboščine, čemur prav tako ni nihče nasprotoval.

Zbrani so se po Janševih besedah strinjali tudi, da bi se lahko referendum o sprejetih zakonih razpisalo na zahtevo 40.000 državljanov, medtem ko se lahko danes tudi na zahtevo poslancev ali državnega sveta. Referendum o sprejetih zakonih bi lahko razpisal tudi DZ z večino svojih glasov, "če želi dodatno legitimnost temu, kar je sprejel", je pojasnil.

V zvezi z uvedbo kvoruma so bila mnenja deljena. Pri tem so bili različni tudi predlogi glede praga, ob kakšni volilni udeležbi bi bil referendum veljaven. Kot najvišji prag je bila predlagana 40-odstotna udeležba, je dejal premier.

Postopkovno je nadaljnje korake pri spreminjanju referendumske zakonodaje pojasnil Virant. Kot je dejal, so se dogovorili, da se zdaj najprej pripravi neformalni predlog, ki ga bi nato uskladili in skupaj vložili v zakonodajni postopek. Omenjeni predlog bo do ponedeljka, kot je dejal, pripravil sam.

Janša pa je povedal še, da je na sestanku prišlo do izraza tudi enotno stališče vseh, da današnja referendumska pobuda obeh policijskih sindikatov za zadržanje zakona za uravnoteženje javnih financ ni na mestu. Dodal je, da bi referendum na to temo lahko za državo pomenil usoden udarec.

"Računamo na to, da bo ta pobuda umaknjena. Upam, da gre za nesporazum. Da to vse skupaj ne bo bistveno zavleklo uveljavitve tega zakona," je pozval premier in opozoril na nevarnost vnovične rasti obrestnih mer na slovenske obveznice.

Ob tem je pojasnil, da se bodo predstavniki vlade in sindikatov na to temo srečali že v petek, da pa vlada nima veliko manevrskega prostora in se z njimi ne more pogajati izven okvirov, za katere se je dogovorila s preostalimi sindikati.

Izjavo po sestanku je dal še predsednik SD Borut Pahor, ki je bil, kot pravi, pobudnik za spremembo referendumske zakonodaje. Dogovor o tem je pozdravil, saj ocenjuje, da zdajšnja referendumska zakonodaja predstavlja sistemsko blokado države za reformne posege.

Glede fiskalnega pravila pa je dejal, da upa, da bodo zdaj, ko bodo uredili referendumsko področje, tisti, ki so ocenjevali, da bo omenjeno pravilo služilo kot obvod za referendume, spremenili svoje stališče in bodo pravilu bolj naklonjeni.