Janša: Želel bi si, da je Slovenija domovina za vse

Predsednik SDS Janez Janša, ki je bil igralec na političnem parketu že v času osamosvajanja Slovenije, vlado pa poskuša oblikovati tudi kot zmagovalec tokratnih parlamentarnih volitev, je na predvečer današnjega praznika v izjavi za medije ob robu slavnostne seje DZ poudaril, da bi si želel predvsem, da je Slovenija domovina za vse.

"Zdaj, ko ima slovenski narod lastno državo, bi bil čas, da se izpolnijo sanje, zaradi katerih smo na plebiscitu glasovali za samostojno Slovenijo," je dejal. Po njegovih besedah bi bil čas, da bi se vsi zavedali, kaj pomenijo besede tedanjega vodje Demosa Jožeta Pučnika na dan plebiscita: "Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo." "Še vedno gre za Slovenijo," je prepričan Janša.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki kot drugouvrščeni na junijskih parlamentarnih volitvah prav tako z več strankami vodi pogovore o oblikovanju vladne koalicije, je pojasnil, da bi si želel "državo, ki ne bo gradila na preteklosti, ki bo usmerjena naprej". "Želim si tako državo, v kateri ne bo vsak takoj izključen, če nekoliko drugače misli. Želim si državo, kjer se dva sodelavca ne bosta skregala zaradi politike," je naštel.

Opozoril je, da je demokracija zelo krhka in se lahko hitro tudi poslabša. Ob tem je opozoril, da je v Sloveniji sovražni govor "dobil državljansko pravico". "Danes velja, da so tisti, ki bolj žalijo, večji 'frajerji'. Tega ne smemo dovoliti," je poudaril. Po njegovem mnenju je treba težiti k ohranjanju kulture dialoga in k spoštovanju drugače mislečih, zlasti pa "ne izolirati ljudi, za katere mislimo, da niso taki, kot bi mi želeli".

Tudi v petek izvoljeni predsednik DZ in prvak NSi Matej Tonin je ocenil, da je pri demokraciji v Sloveniji prostor za izboljšanje, da pa se je demokracija v naši državi v zadnjih letih vendarle pokazala kot utrjena. Po njegovih besedah nam nekatere stvari povzročajo težave, "ampak bistveno je, da smo v ključnih trenutkih vendarle našli pot naprej". Ob tem je omenil osamosvojitveno vojno, zaplete pri procesu vključevanja države v mednarodne zveze in organizacije ter soočanje z zadnjo gospodarsko-ekonomsko krizo. "Če naše institucije in naša demokracija vendarle ne bi bile do te mere utrjene, bi se nam najverjetneje slabše godilo," je ocenil.

Po njegovem mnenju je razlika med 90. letom prejšnjega stoletja in sedanjostjo v tem, da je imela takrat kljub težkim okoliščinam politika jasne cilje in jih je zato tudi dosegla. "Če so nam naši predhodniki državo gradili in jo postavljali, je zdaj na moji generaciji, da si postavi spet jasne in oprijemljive cilje in da vendarle stopamo hitreje z razvojnimi koraki v prihodnost," je dejal.