Janša za koalicijo "razuma"

Pokojninska reforma. Arhivi. Superreferendumska nedelja. Predčasne volitve ali rekonstrukcija vlade. Izhod iz krize ali podaljševanje agonije. Miha Žorž je na 3. programu TV SLO gostil predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo.

Kmalu naj bi se sešli s premierjem Pahorjem (intervju je bil posnet pred njunim ponedeljkovim srečanjem; op. a.). Kaj si imata povedati trenutni in nekdanji premier? Se napoveduje velika koalicija?
Takšni sestanki bi bili potrebni pred arbitražnim sporazumom, pred zapiranjem arhivov, pred pokojninsko reformo ... Sestanki, ki bodo potekali v času, ko se mandat tako rekoč zaključuje - upam, da bo to čim prej - bi morali biti namenjeni izhodu iz trenutnega stanja. Njihov cilj bi morala biti prevetritev, ki bi jo izvedli volivci, ne koalicija ali opozicija.

Domača politika ne glede na barve govori pravzaprav isti jezik. Potrebne so spremembe, kriza je, v krču smo ... Zakaj na vsebinski ravni ostaja toliko nasprotovanja?
Lahko bi odgovoril na dolgo in široko, a bom s kratkim vprašanjem: Ali vi mislite, da gre Slovenija v smeri, o kateri govori predsednik vlade? Že tretje leto porabimo več, kot se steče v proračun. Dve milijardi na leto. Zato se zadolžujemo in breme prelagamo na naslednje generacije. Z našimi ukrepi bi bili že iz krize, saj bi povečevali število delovnih mest. Trenutno pa ima od 6 do 7 tisoč podjetij blokirane račune.

Govorite o izračunu, po katerem bi ohranili 60.000 delovnih mest s povprečno plačo, ne minimalno, kar se v trenutnih razmerah zdi nekoliko utopično.
Pred dnevi sem govoril predstavnikom latvijske vlade. Oni so na zunanjem ministrstvu odpustili 30 odstotkov ljudi. Zdaj se plače že dvigujejo in tudi zaposlujejo že. Zategnili so pas. Mi pa se zadolžujemo. Medtem pa vsako izgubljeno delovno mesto prinaša 4-kratno izgubo.

Res pa je, da je vlada na začetku skrbela predvsem za socialno kohezivnost.
Mi smo te rešitve podprli. Vendar pa bi morala vsaj polovica tega denarja, ki je šel za socialne transfere, iti za nova delovna mesta. To je osnovna razlika med nami in Nemčijo, skandinavskimi državami ter nekaterimi drugimi državami.

Vlada je hkrati skušala sprejemati tudi strukturne reforme.

Kolikor prej bomo zavrnili vse tri referendumske zakone, toliko prej bomo bolje živeli. V letošnjem proračunu bo znova zmanjkalo 2,2 milijarde evrov. Pokojninska reforma pa naj bi prihranila 30 milijonov evrov. Največji problem vlade bo, če bo ta zakon izglasovan. Denarja zaradi tega ne bo več. Če bo izglasovan, bomo pač rekli, O. K., kje so nova delovna mesta. Za reševanje teh vprašanj obstajajo tudi druge, boljše formule.

Se vam zdi pravilno, da bo na superreferendumsko nedeljo šlo za politično vprašanje, ne za vsebino zakonov?
Vedno gre za politično glasovanje, vendar bo šlo tudi za zakone. Če bi šlo za izključno politično vprašanje, bi bili vsi trije izidi enaki. Pa ne bodo. Menim pa, da gre za lepo priložnost, da se Slovenija znebi slabega upravljavca. Mi smo podprli vse vladne protikrizne ukrepe, vlada ni podprla nobenega od naših štirih.

Pravite, da so rešitev predčasne volitve, ne konstruktivna nezaupnica?
Nezaupnica prinese zgolj novega premierja in vlado v trenutni politični konstelaciji, kar ni del rešitve, je del problema.

Dars, NPU, dokapitalizacija bank ... Izredna seja bo na vašo zahtevo verjetno sklicana v finalu predreferendumske kampanje. Ni to dodaten znak, da bodo volivci glasovali še manj vsebinsko?
Če bo do tega res prišlo, bo to kljub vsemu priložnost, da končamo agonijo. Sploh pa je vladna koalicija predlagala več izrednih sej kot opozicija. Mi le zmanjšujemo škodo. Sploh pa te sklepe, čeprav so logični, lahko izglasujemo le po čudežu. Bo pa razprava opozorila na nekatere nevralgične točke. Kdo v tej državi, ki deluje v okvirih omrežij, ki krade ... kdo pije in kdo plača. Temu je namenjena seja.

Medtem je bila ustanovljena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Ali menite, da gre zgolj za nekakšno 'tamponcono'?
To so obupni poskusi, da se poišče leseno železo ali topla voda. Linija odgovornosti mora biti neposredna, ne pa da neka agencija služi pranju odgovornosti te vlade ali uprav. Državna podjetja morajo biti neposredno podrejena posameznim resornim ministrom. Ti naj bodo odgovorni.

Vaši kritiki pravijo, da ste Pandorino skrinjico v zvezi s pobudami Računskega sodišča za zamenjave ministrov odprli vi, ko niste odslovili takratnega okoljskega ministra Janeza Podobnika?
Povedal sem že takrat: Računsko sodišče ni pristojno za odstavljanje ministrov. O tem bo verjetno tekla beseda tudi pri načrtovanih spremembah ustave. Je pa res, da je trenutni premier enega ministra zamenjal zaradi kant za smeti, ministra Križaniča pa zaradi milijardnih zneskov ne.

Za konec: vaša napoved o volilnem izidu 50+ še vedno odmeva.
Še vedno merimo na to. Dejstvo je, da za korenite spremembe to potrebujemo. Pod to formulo razumem čim boljši rezultat SDS-a in strank, s katerimi bo mogoče sestaviti neko koalicijo "razuma". Mi to razumemo kot to, da bo Slovenija v nekem mirnem času, ki ga 1991 ni bilo, posveti vprašanjem o svoji prihodnosti.