Pokojninska reforma. Arhivi. Superreferendumska nedelja. Predčasne volitve ali rekonstrukcija vlade. Izhod iz krize ali podaljševanje agonije. Miha Žorž je na 3. programu TV SLO gostil predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo.
Kmalu naj bi se sešli s premierjem Pahorjem (intervju je bil posnet
pred njunim ponedeljkovim srečanjem; op. a.). Kaj si imata povedati
trenutni in nekdanji premier? Se napoveduje velika koalicija?
Takšni
sestanki bi bili potrebni pred arbitražnim sporazumom, pred zapiranjem arhivov,
pred pokojninsko reformo ... Sestanki, ki bodo potekali v času, ko se mandat
tako rekoč zaključuje - upam, da bo to čim prej - bi morali biti namenjeni
izhodu iz trenutnega stanja. Njihov cilj bi morala biti prevetritev, ki bi jo
izvedli volivci, ne koalicija ali opozicija.
Domača politika ne glede na barve govori pravzaprav isti jezik.
Potrebne so spremembe, kriza je, v krču smo ... Zakaj na vsebinski ravni ostaja
toliko nasprotovanja?
Lahko bi odgovoril na dolgo in široko, a bom s
kratkim vprašanjem: Ali vi mislite, da gre Slovenija v smeri, o kateri govori
predsednik vlade? Že tretje leto porabimo več, kot se steče v proračun. Dve
milijardi na leto. Zato se zadolžujemo in breme prelagamo na naslednje
generacije. Z našimi ukrepi bi bili že iz krize, saj bi povečevali število
delovnih mest. Trenutno pa ima od 6 do 7 tisoč podjetij blokirane račune.
Govorite o izračunu, po katerem bi ohranili 60.000 delovnih mest s
povprečno plačo, ne minimalno, kar se v trenutnih razmerah zdi nekoliko
utopično.
Pred dnevi sem govoril predstavnikom latvijske vlade. Oni
so na zunanjem ministrstvu odpustili 30 odstotkov ljudi. Zdaj se plače že
dvigujejo in tudi zaposlujejo že. Zategnili so pas. Mi pa se zadolžujemo. Medtem
pa vsako izgubljeno delovno mesto prinaša 4-kratno izgubo.
Res pa je, da je vlada na začetku skrbela predvsem za socialno
kohezivnost.
Mi smo te rešitve podprli. Vendar pa bi morala vsaj
polovica tega denarja, ki je šel za socialne transfere, iti za nova delovna
mesta. To je osnovna razlika med nami in Nemčijo, skandinavskimi državami ter
nekaterimi drugimi državami.
Vlada je hkrati skušala sprejemati tudi strukturne
reforme.
Kolikor prej bomo zavrnili vse tri referendumske zakone,
toliko prej bomo bolje živeli. V letošnjem proračunu bo znova zmanjkalo 2,2
milijarde evrov. Pokojninska reforma pa naj bi prihranila 30 milijonov evrov.
Največji problem vlade bo, če bo ta zakon izglasovan. Denarja zaradi tega ne bo
več. Če bo izglasovan, bomo pač rekli, O. K., kje so nova delovna mesta. Za
reševanje teh vprašanj obstajajo tudi druge, boljše formule.
Se vam zdi pravilno, da bo na superreferendumsko nedeljo šlo za
politično vprašanje, ne za vsebino zakonov?
Vedno gre za politično
glasovanje, vendar bo šlo tudi za zakone. Če bi šlo za izključno politično
vprašanje, bi bili vsi trije izidi enaki. Pa ne bodo. Menim pa, da gre za lepo
priložnost, da se Slovenija znebi slabega upravljavca. Mi smo podprli vse vladne
protikrizne ukrepe, vlada ni podprla nobenega od naših štirih.
Pravite, da so rešitev predčasne volitve, ne konstruktivna
nezaupnica?
Nezaupnica prinese zgolj novega premierja in vlado v
trenutni politični konstelaciji, kar ni del rešitve, je del problema.
Dars, NPU, dokapitalizacija bank ... Izredna seja bo na vašo zahtevo
verjetno sklicana v finalu predreferendumske kampanje. Ni to dodaten znak, da
bodo volivci glasovali še manj vsebinsko?
Če bo do tega res prišlo,
bo to kljub vsemu priložnost, da končamo agonijo. Sploh pa je vladna koalicija
predlagala več izrednih sej kot opozicija. Mi le zmanjšujemo škodo. Sploh pa te
sklepe, čeprav so logični, lahko izglasujemo le po čudežu. Bo pa razprava
opozorila na nekatere nevralgične točke. Kdo v tej državi, ki deluje v okvirih
omrežij, ki krade ... kdo pije in kdo plača. Temu je namenjena seja.
Medtem je bila ustanovljena Agencija za upravljanje kapitalskih
naložb. Ali menite, da gre zgolj za nekakšno 'tamponcono'?
To so
obupni poskusi, da se poišče leseno železo ali topla voda. Linija odgovornosti
mora biti neposredna, ne pa da neka agencija služi pranju odgovornosti te vlade
ali uprav. Državna podjetja morajo biti neposredno podrejena posameznim resornim
ministrom. Ti naj bodo odgovorni.
Vaši kritiki pravijo, da ste Pandorino skrinjico v zvezi s pobudami
Računskega sodišča za zamenjave ministrov odprli vi, ko niste odslovili
takratnega okoljskega ministra Janeza Podobnika?
Povedal sem že
takrat: Računsko sodišče ni pristojno za odstavljanje ministrov. O tem bo
verjetno tekla beseda tudi pri načrtovanih spremembah ustave. Je pa res, da je
trenutni premier enega ministra zamenjal zaradi kant za smeti, ministra
Križaniča pa zaradi milijardnih zneskov ne.
Za konec: vaša napoved o volilnem izidu 50+ še vedno
odmeva.
Še vedno merimo na to. Dejstvo je, da za korenite spremembe
to potrebujemo. Pod to formulo razumem čim boljši rezultat SDS-a in strank, s
katerimi bo mogoče sestaviti neko koalicijo "razuma". Mi to razumemo kot to, da
bo Slovenija v nekem mirnem času, ki ga 1991 ni bilo, posveti vprašanjem o svoji
prihodnosti.