Janša: Vrhovni šef slovenske Udbe je bil Milan Kučan
31. maj. 2014 12:11 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017


Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob 26. obletnici procesa JBTZ pripravilo okroglo mizo o zlorabah sodstva za odstranjevanje političnih nasprotnikov v SFRJ. Nekdanji politični zaporniki so opozorili, da se pri nas tragična zgodovina ponavlja. Predsednik SDS Janez Janša je opozoril na nemoč posameznika, ki ga izberejo za tarčo. "Vrhovni šef slovenske Udbe je bil Milan Kučan. Nanj je treba nasloviti vprašanja, kje so sredstva za množično ubijanje," pravi Janša.
Po Janševih besedah nekdanja SFRJ ni imela sodnega sistema, ki bi zagotavljal vladavino prava, ampak sistem, ki je predstavljal orodje za zaščito enopartijske oblasti. Tako so bile, denimo, kazni vnaprej določene, postopek pa je bil "zastavljen tako, da nekdo, ki je označen za nasprotnika režima, nima nikakršnih možnosti", je dejal.
Ugotavlja, da se podobno dogaja tudi danes, saj da če te izberejo za tarčo, se aparat spravi nate. Tako se po njegovih besedah 7. julija proti njemu in njegovemu odvetniku Franciju Matozu začenja "nov proces" zaradi domnevne razžalitve tožilke Branke Zobec Hrastar. To naj bi storila z ovadbo tožilke zaradi poneverbe dokazov v zadevi Patria, saj je zapisala, da je bilo neko elektronsko sporočilo poslano podjetju Patria, a ni bilo poslano, temveč samo shranjeno v osnutkih, pojasnjuje Janša.
Glede dela represivnih organov v preteklem režimu je Janša dejal, da nikjer ni bilo nobenega resnega procesa proti kršilcem človekovih pravic. Jugoslavija je imela po njegovih besedah najtrši komunistični režim v Evropi, saj je bilo glede na število prebivalcev pobitih, zaprtih in preverjanih največ ljudi; znotraj Jugoslavije pa je Slovenija daleč v ospredju. Strah pred resnico in pred tem, da bi se začela terjati odgovornost za množične zločine je po njegovem mnenju ogromen, zato se je tudi uničevalo arhive.
David Tasić, ki je bil skupaj z Janšo v procesu JBTZ, je ob tem omenil "paradoks, da nam gre v Sloveniji čedalje slabše, čedalje močnejši so glasovi, ki nas vračajo v preteklost". Kot pravi, nima nič proti simbolom v nekem zgodovinskem smislu, saj so ti del zgodovine, ne strinja pa se z njihovo uporabo v aktualni politiki. "Tu gre za zlorabo neke ideologije," je dejal. Dodal je, da demokratične sile pri nas niso imele nikoli dovolj moči, da bi premaknile nedemokratične.
Kot meni politični zapornik Zvonimir Čičak, komunizem predstavlja negacijo vseh civilizacijskih vrednot. V slovenskih pravnih strukturah po njegovem mnenju ne vlada vladavina prava, ampak politika. Ob tem je omenil tudi zadevo Patria, v kateri je bil obsojen Janša. A Janša je po njegovih besedah "samo vrh ledene gore". Čičak, ki je bil na demonstracijah v Ljubljani pred četrt stoletja, pravi, da bo danes v borbi za vladavino prava na slovenskih ulicah morda zopet potrebno nekaj podobnega.
O svoji izkušnji je spregovoril tudi kosovski pisatelj in politični zapornik Adem Demaci, ki je v zaporu preživel skoraj tri desetletja. Kot pravi, sistem sodstva v diktatorskih državah v bistvu ni obstajal, ampak je šlo zgolj za predstavo za javnost, v sodnih procesih pa so se posluževali prevar, da so lahko opravičili izrečene sodbe, s katerimi so preganjali nedolžne ljudi.
Tudi hrvaški politični zapornik Vladimir Šeks poudarja, da mnogo obsojenih ni izvršilo kaznivih dejanj, "njihov edini zločin je bil, da so se uprli diktaturi, težili k demokraciji in ljubili domovino". Po njegovih besedah se danes v Sloveniji ponavlja tragična zgodovina, ko je sodstvo politične nasprotnike odstranjevalo na represiven način. Ob tem je Janšo označil kot enega od arhitektov in strategov nastanka slovenske države, ki pa se ga z zlorabo sodstva skuša znova odstraniti.
Objavljamo povzetek okrole mize s sds.si:
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob 26. obletnici procesa JBTZ pripravilo okroglo mizo z naslovom: "Zloraba sodstva za odstranjevanje političnih nasprotnikov v SFRJ". Pred nabito polno dvorano so spregovorili Adem Demaçi, Ivan Zvonimir Čičak, Vladimir Šeks, David Tasič, mag. Andrej Aplenc in Janez Janša. Pogovor je vodila Eva Irgl.
Predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je uvodoma povedala, da na okrogli mizi sodelujejo posamezniki, ki so zaznamovali nekdanji skupni prostor s kritiko komunističnega režima. "Upirali so se režimu, ki je kršil človekove pravice," je dejala. Poudarila je, da danes mineva 26. obletnica afere JBTZ. "Bil je eden najpomembnejših vzvodov za nastanek demokracije," je dejala. "18. julija 1988 se je začel proces proti četverici. Nato je bil ustanovljen odbor za varstvo človekovih pravic, ki je organiziral zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo več kot 30 tisoč ljudi," je povedala. "Zahtevali so politične reforme in demokratične spremembe, leta 1989 pa je bila prebrana Majniška deklaracija, katere cilj je bila samostojna in demokratična Slovenija," je dejala. "Danes ponovno podpisujemo Majniško deklaracijo, ker vemo, da so potrebne spremembe," je povedala.
"Problem Slovenije je, da nismo izvedli lustracije. Priče smo krizi vrednot s poveličevanjem totalitarnih vrednot in simbolov. Priče smo krivičnim sodbam," je poudarila. Spomnila je, da koalicija ni bila sposobna sprejeti sklepov o obsodbi zločinov in pietetnem pokopu umrlih. Spomnila je na stališče Evropske ljudske stranke v farsi Patria, ki je pozvala k nepristranskem sojenju. "V primeru Mitje Ribičiča dokazi niso bili dovolj, v primeru Janeza Janšo pa so dovolj nekakšni indici," je opozorila in dodala: "Še veliko korakov bo potrebnih, da bomo postali resnično evropska Slovenija."
Kosovski Nelson Mandela in pisatelj Adem Demaçi je uvodoma povedal: "V čast mi je, da sedim s slovenskim herojem Janezom Janšo. Zelo spoštujemo slovenski narod." Poudaril je, da sodni sistem v diktatorskem režimu sploh ni obstajal. "Šlo je le za zavajanje javnosti. Samo tisti, ki so šli skozi sodni sistem vedo, da je to bil stroj, ki je mlel življenja na tisoče in tisoče ljudi," je povedal. "Jugoslavija je s silo držala skupaj narode in bil je pekel. Ne vem, kako smo ga zdržali. Očitno nam je bog pomagal," je dejal.
Povedal je, da je bil trikrat obsojen. "Prvič zato, ker naj bi izvajal sovražno propagando, govoril pa sem resnico. Dobil sem pet let, ker sem govoril resnico," je dejal. "Cel sistem, ki je deloval kot sodni sistem, je bil karikatura pravičnosti. Za njim je bila moč," je povedal. "V jugoslovanskem komunističnem režimu sta bili le dve možnosti: opozicija v zaporu ali mrtva opozicija," je dejal. "Vladal je strah. Vladal je sistem, ki je aretiral nedolžne ljudi. Jugoslavija je nastala proti volji narodov, ki so jo sestavljali, zato je propadla," je še povedal Adem Demaçi, ki je kar 29 let preživel v zaporu.
"Komunizem predstavlja negacijo vseh civilizacijskih vrednot," je uvodoma dejal Ivan Zvonimir Čičak. Pojasnil je, da je jugoslovanski režim likvidiral svoje ljudi do zadnjega dne komunizma. "Zadnji politični nasprotnik jugoslovanskega režima je bil likvidiran leta 1989," je poudaril in dodal: "Slovenska Udba me je še februarja 1990 spremljala v Nemčiji."
Bistveno razliko med borci za demokracijo in komunisti je strnil v naslednje besede: "Mi smo se borili za svobodo, oni za oblast." Kot je dejal, državne strukture na Hrvaškem še danes prežemajo ideološki nasledniki funkcionarjev komunističnega režima. "Vsi vrhovni sodniki v kazenskem oddelku na Hrvaškem so bili imenovani v času komunizma," je pojasnil. "Nesporno je, da smo bili vedno del Evrope, bilo je samo vprašanje, kdaj bo Evropa vstopila v nas," meni hrvaški disident. "Potrebno je vlagati v to, da širimo prostor za pravno državo," je dejal. To je po njegovih besedah največja negacija totalitarne ureditve. Ob tem je poudaril: "Despotizem se ne popravlja, despotizem se ruši. Marksizem je od prvega dne negacija demokracije, saj zagovarja diktaturo."
Nekaj besed je namenil tudi stanju v slovenskem pravosodju. "Kako je mogoče, da je nekdo obsojen za kaznivo dejanje, za katerega finsko sodišče pravi, da ga ni bilo. V Sloveniji ne vlada vladavina prava, ampak politika iz ozadja," je dejal in spomnil, da je tudi on sodeloval na zborovanju na Roški leta 1988. "Danes potrebujete podobna zborovanja. Pri vas se nadaljuje negacija prava," je dejal nekdanji hrvaški politični zapornik. Komentiral je tudi podelitev odlikovanja Tomažu Ertlu s strani tedanjega predsednika države Danila Türka: "Samo perverzni politični um lahko omogoči, da Tomaž Ertl v demokratični Sloveniji dobi državno odlikovanje."
"Boj za stvarno vzpostavitev vladavine prava je vaša najpomembnejša naloga. Primer Janeza Janše je le vrh ledene gore," je sklenil Ivan Zvonimir Čičak.
Hrvaški disident Vladimir Šeks se je uvodoma vprašal, kaj je namen okrogle mize. "Ali se kot farsa ponavlja zgodovina iz obdobja do leta 1990, ko je sodstvo odstranjevalo politične nasprotnike? So ti hudi časi res mimo ali se ponovno dogajajo? Ali proces proti Janezu Janši kaže, da se ponavlja zloraba sodstva za odstranjevanje političnih nasprotnikov?" se je vprašal.
"Sodstvo je bilo organ komunistične partije s ciljem pregona in uničenja svojih političnih nasprotnikov," je bil jasen. "To je bilo sodstvo, tožilstvo in organi za notranje zadeve,2 je povedal. "Sodstvo je bilo organ Zveze komunistov Jugoslavije z represijo, ideološka podlaga pa so bili marksizem, leninizem in titoizem," je povedal in spomnil na znan ukaz diktatorja Josipa Broza: "Tito je nekoč ukazal tožilcem: Ne držite se zakonov kot pijanec plota. Napadite sovražnike socializma z vso silo," je povedal.
"Mestni odbori Zveze komunistov so odločali, kdo je sovražnik. Recimo mestna odbora v Ljubljani in Mariboru. Nato je na sceno stopila SDV z namenom, da pridobi dokaze za partijo. Tožilstvo je nato izvedlo politično voljo partije, glavni teater pa se je odvil v sodnih dvoranah, kjer so razglasili vnaprej napisano obsodbo. Tako se je kot velika groteska odvil veliki krog," je povedal.
"Po besedah Rankovića, velikega prijatelja Mitje Ribičiča in Staneta Dolanca, je bilo v Jugoslaviji med leti 1945 -1952 s sodno odločbo ali brez nje likvidiranih več kot 686.000 'sovražnikov'. V obdobju od 1952 do 1990 pa je bilo še preko pol milijona državljanov kaznovano," je povedal. "Jugoslavija je vodila vojno proti svojim narodom. Zgodovina Jugoslavije ni nič drugega kot obračun z drugače mislečimi. Njihov edini zločin je bil, da so težili k demokraciji, da so nasprotovali diktaturi komunističnega sistema ter da so ljubili svojo domovino in svoj narod. To je bil njihov zločin," je bil jasen.
"Se torej ta zgodovina danes ponavlja?" se je vprašal na koncu. "Janez Janša je eden izmed strategov in arhitektov ustanavljanja slovenske države. Z zlorabo sodstva ga želijo eliminirati s političnega odra. Zato je potrebno dvigniti glas," je bil jasen Šeks. "Še več takih zborovanj mora biti v Sloveniji, da se prepreči, da se Slovenija vrne v čas totalitarnega režima. To je obračun s Slovenijo, s slovensko prihodnostjo, z željo, da se vrne boljševistični režim. Ne dopustimo jim tega!" je pozval nekdanji disident Vladimir Šeks.
Glede odločb in aktov represivnih organov je mag. Andrej Aplenc ponudil naslednjo primerjavo: "Jaz sem bil poslan na Goli otok z dokončno odločbo senata za prekrške, na katero ni bila možna pritožba. Vemo, da je Komisija za preprečevanje korupcije proti Janezu Janši izdala dokončno odločbo senata, proti kateri ni nobene pritožbe. Pravna utemeljitev je popolnoma ista, presojo pa prepuščam vam."
Spomnil je, da se je njegova prva aretacija zgodila julija 1949, v šoli, saj je bil še dijak. "Na Goli otok sem prišel vklenjen v verige. V naslednjih desetih dneh so prihajali transporti iz vse Jugoslavije in ko je bilo taborišče napolnjeno, je pred vsemi zbranimi zaporniki govoril visoki funkcionar Udbe Jovo Kapičić. V svojem govoru je med drugim rekel: Ali boste spremenili svoje mišljenje in zopet bili privrženci Tita, ali pa boste pustili kosti na tem otoku. Takoj zatem je bilo 10 ali 12 Črnogorcev pretepenih do smrti. Jaz sem to videl. Ko kot 18-letnik vidiš pretep do smrti, se ti svet postavi na glavo." Kot je dejal so morali na Golem otoku vsi podpisati, da bodo delali za Udbo, torej ovajali. Spominja se, da ga je po izpustu Udba dokaj redno klicala na poročanje, kjer se je konkretnim izjavam izogibal. Na neki točki pa so se začeli pritiski, naj vendarle pove kaj konkretnega. "Takrat sem oficirja Udbe nadrl: Jaz imam tega dovolj, tega ne bom več delal. Zaloputnil sem vrata za seboj in odšel. Seveda sem bil zelo hitro drugič aretiran." Po izpustitvi iz zapora, se je mag. Aplenc vpisal na fakulteto, kjer pa so mu dejali: "Ti si zelo dober študent, če vstopiš v partijo, ti garantiramo mesto asistenta na fakulteti."
Mag. Aplenc je nato poudaril, da v boju za demokracijo še nismo zmagali. "Imamo resen problem tranzicijskega tajkunskega dogajanja, kjer so pravi tajkuni odnesli milijarde našega denarja v davčne oaze. Teh tajkunov se naša sodna in tožilska oblast se nista dotaknili," je pojasnil. Svoj nagovor je sklenil z naslednjimi besedami: "Mislim, da bo Slovenkam in Slovencem prej ali slej postalo jasno, da so prenovljeni komunisti in njihovi nasledniki krivi in odgovorni za to, da smo sedaj ne samo v zelo hudi finančni krizi ampak da imamo, kar je še huje, veliko krizo vrednot."
Član četverice JBTZ David Tasič je v svojem nastopu poudaril, da je bila jugoslovanska država v rokah zločincev, ki so izkoriščali ideologijo za svojo moč. Po njegovem je bilo tudi partizansko gibanje zlorabljeno. "Država je bila v rokah zločincev, tudi sodstvo je bilo v rokah zločincev," je povedal. Po njegovem smo danes priče nenavadnemu paradoksu: "Bolj kot nam gre slabo, bolj se sliši glasove iz preteklosti," je poudaril. "Slovenija še ni normalna država, ki bi opravila s tranzicijo. Demokratične sile niso nikoli imele dovolj moči, da bi naredili premike in da stvari normalizirajo," je povedal.
Predsednik SDS Janez Janša je uvodoma dejal, da je bila aretacija leta 1988 za četverico pravzaprav sreča v nesreči; če bi prišlo do aretacije prej, bi preganjani zelo verjetno končali drugače. "Na zaslišanju pred Udbo na Povšetovi mi je bilo rečeno, da ja državna varnost že sama določila kazen. Agent Udbe Hrastar mi je govoril o 15 letih. Potem je vse teklo v to smer in bi se zagotovo tudi zgodilo, če ne bi bilo Odbora za varstvo človekovih pravic," je dejal Janez Janša.
"Bivša SFRJ ni imela sodnega sistema v tem smislu, da bi zagotavljal vladavino prava, ampak je imela sistem, ki je tudi navzven predstavljal orodje za zaščito enopartijske oblasti. V javnosti to sicer ni bilo jasno, tudi meni sprva ne. Šele ko sem v vojaškem zaporu prišel do kazenskega zakona SFRJ in Slovenije, sem začel spoznavati, kako mimo realnega stanja živi slovenska javnost. Ko prebereš, da je kazensko pravo orodje za obrambo revolucije, odstranjevanje sistemu sovražnih skupin in spodaj kot podpisnika prebereš ime človeka, ki se je takrat že predstavljal kot zaščitnik človekovih pravic, se resnica nekam zaleti," je bil jasen. Kot je pojasnil, je bil podpisnik največkrat Ljubo Bavcon, ki je "del aparata, ki je po drugi svetovni vojni izvajal genocid, potem pa se je prelevil v kvazi zaščitnika človekovih pravic." Komunistični pravosodni sistem je bil po njegovih besedah zastavljen tako, da nekdo, ki je bil označen za nasprotnika režima, ni imel nikakršnih možnosti.
Po besedah Janeza Janše je propagandna mašinerija v Sloveniji takrat uspela prodati tezo, da slovenska oblast ni imela veliko opraviti z aretacijami v procesu proti četverici. "Dejstva so kazala popolnoma drugače, a vpliv propagande je bil neizmeren. Če bi takrat slovenska javnost poznala resnico, bi Demos in Jože Pučnik na prvih svobodnih volitvah dobila 90 odstotkov."
"Bavcon je še vedno zaslužni profesor ljubljanske pravne fakultete in vsi, ki so danes na kakršnihkoli pomembnih položajih v pravosodju, so šli čez njegove roke," je dejal. Po njegovih besedah v tožilstvu in odvetniški srenji najdemo zgolj skrbno izbrane ljudi: "Višje greste, več tistih, ki so v bivšem režimu sami kršili človekove pravice ali pa so njihovi potomci, boste našli. Tukaj je kontinuiteta popolna." Kot pravi, je kontinuiteta popolna zaradi strahu pred resnico. Ob tem je spomnil na znan zapis: V totalitarnem sistemu je resnica sovražni govor.
"Po mednarodnih uradnih podatkih je bilo na ozemlju bivše Jugoslavije po drugi svetovni vojni pobitih med 500.000 in milijon ljudi. Proporcionalno vzeto je bilo največ likvidacij na ozemlju Slovenije," je povedal. Spomnil je na to, da na dan prihajajo dokumenti, ki razkrivajo, da je tako imenovana Grupa A za likvidacije delovala v Sloveniji. Na dan so prišli tudi dokumenti, ki dokazujejo da je slovenska Udba sama izdelovala bojne strupe in druga sredstva za množično likvidacijo. Teh po njegovih besedah niso nikomur predali. Demosova oblast tega ni dobila. "Glede na to, da je bil zadnji vrhovni šef slovenske Udbe Milan Kučan, mu je potrebno zastaviti vprašanje: kje so sredstva za množične likvidacije?," je vprašal.
Zaradi strahu pred odgovornostjo je se je po razpadu režima začelo množično prerazporejati kadre nekdanje Udbe. "V slovenski Udbi je bilo še leta 1989 zaposlenih okrog tisoč ljudi in imela je 10.000 sodelavcev. Te ljudi se je kasneje začelo množično prerazporejati v policijo, tožilstvo, sodstvo in v državna podjetja," je dejal Janša. Ob tem je poudaril, da se je v času, ko je bil Milan Kučan politični šef Udbe opravilo več kot 200.000 preverk slovenskih državljanov – zbralo se je najbolj občutljive osebne podatke in te preverke nekdo še vedno ima.
"Jugoslavija je imela najtrši komunistični režim v Evropi, a v zgodovinskih učbenikih piše, da je bil najmilejši," je izpostavil in dodal, da je na tem področju znotraj Jugoslavije v celotnem časovnem obdobju najbolj izstopala prav Slovenija. Ob tem je spomnil, da se je v času mandata njegove vlade našlo v "dokumentaciji za garaže" politične kartone 12.000 političnih zapornikov, med njimi tudi dr. Jožeta Pučnika.
"V bivši SFRJ je obstajal nek enoten politični in kvazipravni režim. Slovenski avtorji kazenske represije so bili tudi avtorji jugoslovanske kazenske represije in obratno. Iz tega kroga je prihajal največji odpor, ko se je Slovenija osamosvajala. Eden od motivov je bil tudi strah pred resnico, saj so verjeli, da jih jugoslovanski okvir ščiti pred resnico. V nobeni državi, ki je nastala na ozemlju bivše Jugoslavije, se te stvari niso do konca razčistile," je še dejal Janez Janša.
"7. julija bo nov proces proti meni na podlagi obtožnice z državnega tožilstva, ker sva z odvetnikom ovadila tožilko Hrastarjevo, ker je potvorila del obtožnega predloga. Vložili smo ovadbo, ovadba je bila zavrnjena, prav tako osebni pregon in sledila je reakcija: kazenska ovadba in sedaj že obtožnica, da sva žalila tožilko, ker sva jo krivo ovadila. Začne se 7. julija, 6 dni pred novimi volitvami. Če je nekdo izbran za tarčo in se aparat spravi nanj, potem so ogroženi tudi vsi, ki stopijo njemu v bran," je še povedal.
V Sloveniji se s tem, ko se razgalja kontinuiteto, po njegovih besedah omogočajo spremembe. "Spremembe bodo. V prihodnjih mesecih in letih se bo popravljalo marsikaj. Vladavina laži in strahovlade bo razpadla. Prvi korak k temu, da jo počasi spravimo na smetišče zgodovine, je že v nedeljo na referendumu," je sklenil nekdanji politični zapornik in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke