Očitno je padla odločitev, da se stori vse, da se ohrani neka kontinuiteta, tudi tista, ki je pripeljala do takšnega stanja, je po predstavitvi rezultatov stresnih testov ocenil Janša. Po njegovih besedah gre za ljudi, ki so imeli ključno vlogo pri nastanku luknje v bančnem sistemu in "ki iz ozadja vodijo postopke". Med temi je Janša omenil strateškega analitika v Banki Slovenije Nevena Boraka.
Po oceni Janše ni toliko problem v trenutnih upravah in nadzornih svetih, pač pa so bistveno bolj problematične "garniture na drugi, tretji, četrti stopnji, ki sprejemajo odločitve in ki so v bistvu podaljšek tega, kar je slovenske banke potopilo že v 90. letih".
Po napovedi ukrepov je sicer Janša izpostavil tudi eno in pol pozitivno novico. Kot prvo je izpostavil dejstvo, da je sedaj na vsaj približno transparenten način ugotovljeno knjigovodsko stanje v slovenskem bančnem sistemu.
Tiste pol dobre novice pa je po njegovih besedah napoved vlade, da bo šla "praktično do konca" s privatizacijo bank. Izrazil je upanje, da bo ta obljuba tudi izpolnjena, čeprav je premaknjena v prihodnost.
Kapitalske potrebe v osmih bankah, v katerih so bili izvedeni pregledi aktive in obremenitveni testi, znašajo 4,778 milijarde evrov, je sicer po današnji seji vlade razkril guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke Vipa pa bo država namenila 3,012 milijarde evrov. Te tri banke so za zdaj zaprosile za ukrepe po zakonu o ukrepih za stabilnost bank.
Janša je danes spomnil, da je na problematiko bančnega kriminala opozarjal že novembra 2007 na izredni seji DZ, kjer je vlada napovedala boj proti politično-tajkunskim finančnim povezavam. Lani pa je pristojnim organom poslal tudi poročilo Banke Slovenije, ki "skoraj natančno zadelo številke, ki smo jih tudi danes slišali". Vendar pa se do danes ni nič zgodilo, je opozoril Janša.
Kot je dejal, obstaja informacija, da se "v vrhu slovenskega tožilstva ukvarjajo predvsem s tem, kako tiste najhujše primere, če v posamičnih primerih prihaja do prijav oziroma do ovadb, izločiti in obravnavati posebej, tako da se tistim najbolj odgovornim ne bi nič zgodilo".
Danes slišano je tako po oceni Janše "slab obet, da se bo kar koli v zvezi s to bančno luknjo razčistilo". Če nepravilnosti v kratkem času ne bodo razčiščene, Slovencem grozi, da bomo čez deset let ponovno sanirali bančni sistem, je dejal predsednik SDS.
Opozoril je tudi, da se je slovenski bruto javni dolg povečal na 75 odstotkov letnega BDP. Slovenija tako ne sodi več med države z manevrski prostor glede zadolževanja. Ob tem je izrazil obžalovanje, da se je vlada odločila, da ne sprejme "poceni denarja" iz mehanizma ESM za sanacijo bančnih sistemov.