Tudi v Sloveniji pristop do migrantske problematike ni dosti drugačen, je na javni tribuni v organizaciji Zbora za republiko in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve dejal predsednik SDS. Kot meni, pri aktualni politiki ne gre za solidarnost, pač pa za politično paradigmo. Izjave o množici migrantov, ki naj bi jih sprejela Slovenija, je po njegovih besedah namreč mogoče razumeti tudi kot uvoz novih potencialnih volivcev.
Predsednik SDS meni, da bi Slovenija morala, ko je Madžarska najavila zaprtje meje, ravnati enako. To bi ustvarilo takšen pritisk na Grčijo, da bi bil problem migracij že pred časom rešen. Tako pa je Slovenija po njegovih besedah soodgovorna "za mnoge tragedije" in bo čez desetletje, ko se bo presojalo ukrepanje posameznih držav ob tej krizi, "precej visoko na sramotilnem stebru".
Teolog Ivan Štuhec je v svojem nagovoru izpostavil razliko med izrazito religiozno linijo razumevanja islama in razumevanja džihada kot vojaškega boja za širjenje vere. Islamske skupnosti po svetu imajo po njegovih besedah "težavo" distancirati se od druge od navedenih interpretacij.
Opozoril je tudi na vprašanje, ali se bo islam sposoben integrirati v evropsko civilizacijsko okolje. Krščanstvo je po njegovih besedah skozi zgodovino dokazalo, da je tega sposobno. Ali bo to uspelo islamu, pa je odvisno od islama samega; moral se bo namreč ograditi od vseh oblik fundamentalizmov, je povedal Štuhec.
Pri aktualnih migracijah gre deloma za beg, deloma za preseljevanje, se pa ti dve kategoriji pogosto mešata, je dodal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Za odgovor na to krizo je bistveno vprašanje, kakšno politiko zastopa EU in kako jo doživljajo neevropejci. Trenutno pa Evropa po njegovi oceni daje videz "nekoliko zmehčane skupnosti" s problemi v demografiji in obrambi.
Slovenija mora ne glede na ravnanje Grčije nadzorovati schengensko mejo, je dodal nekdanji zunanji minister. Po njegovih besedah ne drži, da obmejni organi ne bi mogli obvladovati toka migrantov.
Da je Slovenija sposobna obvladati migrantski tok, meni tudi predsednik Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Je pa po njegovih besedah tudi res, da niti vojska niti policija od politike doslej nista dobili jasnih navodil.
Slovenski varnostni sistem je torej zmožen ustaviti pretok migrantov na državni meji. Bolj vprašljiva pa je učinkovitost varnostnega sistema v primeru nasilnih dogodkov, kakršni so se ob novem letu dogajali v Kölnu in nekaterih drugih evropskih mestih. Niti nemški varnostni sistem tega ni bil sposoben preprečiti oz. za to tudi ni imel politične podpore, je med drugim dejal Hojs.
Sogovorniki so se med drugim spraševali tudi o vlogi Rusije oz. njenega posredovanja v Siriji pri pospeševanju migrantskega toka ter o širših geopolitičnih interesih po destabilizaciji Stare celine.