Janša v Tarči: Zdaj prihajajo računi za virantovanje

Objavljamo Janšev nastop:

"Tisti, ki poznamo funkcioniranje izvršilne oblasti države, koalicije in parlamentarne demokracije zadnjih 20 let, vemo, da je tukaj ključni problem in to je vprašanje stabilnosti," je v četrtek, 4. oktobra, v oddaji Tarča na TV Slovenija 1 med drugim povedal predsednik Slovenske demokratske stranke.

Uvodoma je spregovoril o interpelaciji zoper ministra za finance in opozoril, da stranka z njo opozarja na vzroke, ki so pripeljali do razrešitve mag. Andreja Širclja z mesta neizvršnega direktorja v Družbi za upravljanje terjatev bank. "Razrešitev je bila nezakonita in sama po sebi nepomembna, če ne bi bila posledica dejstva, da hoče vladna koalicija z vašim denarjem, tako kot je dala poroštva za dve tajkunski banki, sanirati celoten bančni sistem. O tem bo razprava," je povedal. "Gospod Šircelj je bil tam ovira. V slabi banki je bil kot poslanec opozicije, zato bi ta morala delati transparentno. Ker ga zdaj ni zraven, se bodo pač zmenili med tovariši," je opozoril.

Glede proračuna je poudaril, da ga je vlada je v ponedeljek sprejela, v torek pa je njen urad napovedal, da bo naslednje leto gospodarski padec večji, kot je bilo napovedano spomladi. "Samo zaradi tega podatka, da bo torej padec gospodarske rasti naslednje leto 0,8, je nastala nova 200 milijonska luknja. In če bomo poslali tak proračun z nasprotujočimi se podatki v Bruselj, kaj mislite, kakšna bo ocena?" je bil jasen.

O očitku, da se politika ne zmore ničesar dogovoriti, je dejal, da bodo prepiri v parlamentu toliko časa, dokler bomo imeli formalno demokracijo. "Ta špetir bo vedno. To pa ne pomeni, da se v demokraciji ne dela za skupno dobro. Severna Koreja, recimo, nima nobenega prepira v parlamentu, ima pa lakoto," je bil jasen. "Ključen problem pa je, da se pri nas ne da stopiti skupaj takrat, ko gre za usodne teme. Zdaj smo v usodnem času. Na to smo opozarjali, ko se je začelo virantovanje in smo jasno napovedali, da bo prišel račun za to. Zdaj računi prihajajo in treba jih bo plačati," je opozoril. "Imamo pa tudi sistemski problem. Do takšnih situacij, ko bodo koalicije razpadale in ko bo stvar nestabilna, bo v Sloveniji prihajalo, dokler bomo imeli takšen volilni sistem. V tem trenutku je zato rešitev sprememba volilnega sistema in določiti volilni sistem, kjer bodo imeli volivci neposreden vpliv na to, kdo bo izvoljen. Kar bo obenem omogočilo, da v parlamentu ne bo pet ali pa šest malih strančic, ki potem izsiljujejo vsako koalicijo. To je edina rešitev," je poudaril. "To na prvi pogled morda ni ključen problem, ampak tisti, ki poznamo funkcioniranje izvršilne oblasti države, koalicije in parlamentarne demokracije zadnjih 20 let, vemo, da je tukaj ključni problem in to je vprašanje stabilnosti," je bil jasen.

"Pripraviti je potrebno denarnice," je na vprašanje, kaj nas čaka prihodnje leto, odgovoril predsednik Janša. "Naslednje leto bo izjemno težko, saj bomo morali vrniti pet milijard. To je več kot polovica tega, kar zberemo v proračunu. Če kdo misli, da se jih bo dobilo na finančnih trgih po ugodnih obrestnih merah, potem ne živi v tej državi," je povedal. "Čakajo nas težke preizkušnje in na to se je treba pripraviti. Bodisi, da se v obstoječem parlamentu do evropskih volitev naslednje leto doseže dogovor in se za ta čas skupaj sprejme ukrepe, da bo Slovenija mogoče še preživela sama, bodisi, da se zdaj odločimo za to, da se situacija stabilizira, se gre na volitve, prej pa spremenimo volilni sistem. Jaz mislim, da druge rešitve ni," je povedal.

"Evropski parlament ni kriv za to, kar se pri nas dogaja. Tudi mednarodne finančne institucije niso krive za to. Krivi smo sami," je dejal. O opozorilih tujine, da vladni ukrepi ne bodo dovolj za samostojni izhod iz krize, je dejal, da brez trojke ne bo šlo in opozoril, da v Sloveniji tranzicija ni uspela. "Nikoli se ni vzpostavilo normalno funkcioniranje tržnega gospodarstva in ta anomalija se je najgloblje ohranila ravno v gospodarstvu, ki je še v državni lasti," je pojasnil. V razpravi o višini minimalne plače je povedal: "Pogovarjati bi se morali o tem, kaj narediti, da bodo vse plače večje." Obenem je opozoril, da vsako leto Slovenija izplača okrog 40 milijonov za privilegirane dodatke tistim, ki prejemajo nadpovprečno pokojnino.

Opozoril je tudi, da ne drži, da se sredstva državljanov v bankah večajo. "Ravno danes je bil objavljen podatek, da so depoziti občanov na slovenskih bankah v prvih sedmih mesecih upadli za okoli 200 milijonov evrov. Tega denarja zato ni in se ga tudi z večjimi davki ne da pobrati. Višji bodo davki, manjši bodo prilivi v proračun in v druge javne blagajne. Gospodarstvu je treba pustiti, da denar samo investira, ne pa da se denar od gospodarstva pobere, potem pa birokrati, komisije ali pa vlada ta denar razporejajo. Običajno ga večino razporedijo slabim podjetjem, ki iz tega nič ne naredijo," je bil jasen. Opozoril je tudi na javni dolg, ki naj bi leta 2015 znašal kar 83% bruto domačega proizvoda in dejal: "To je številka, ki jo ogroža naše pokojnine, plače, delovna mesta, našo prihodnost in standard naslednjih deset let. In naslednje leto bo šlo iz proračuna skoraj milijardo samo za obresti, za dolgove. Ko bo javni dolg takšen, bo to milijarda in pol, mi pa zberemo kakšnih osem milijard. Izračunajte si, kaj to pomeni za naš standard. To je padec standarda, kakršnega so doživele Grčija, Portugalska ali Ciper," je povedal.

O pokojninski reformi je povedal: "V prvih šestih ali sedmih mesecih letošnjega leta se je upokojilo okrog 9 tisoč ljudi, lani v istem obdobju 14 ali 15 tisoč, se pravi pokojninska reforma daje rezultate." Po njegovem je ključ v gospodarski rasti, v novih delovnih mestih in v večjem številu ljudi, ki vplačujejo v blagajno, tudi v pokojninsko. "Manj ljudi je zaposlenih, manj prispevkov je v pokojninski blagajni in manj je denarja," je dejal.

Spomnil je tudi, da smo leta 2007 imeli prvič v zgodovini uravnotežen proračun ter dodal: "Naša vlada je v lanskem letu zmanjšala primarni primanjkljaj, to je primanjkljaj, če odštejete denar za sanacijo bank in vračilo kreditov, za 820 milijonov evrov v enem letu. Aktualna vlada je v letošnjem letu zmanjšala primarni primanjkljaj le za 60 milijonov. Tukaj je primerjava med uspešnostjo menedžiranja krize med dvema vladama," je bil jasen.

"Dokler tudi volivci ne bodo znali ločevati med politiko, med posamičnimi programi, med tem, kdo drži besedo in kdo se vsak dan premisli, toliko časa se bo ta odgovornost porazdeljevala," je o odgovornosti za sedanje stanje odgovoril predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.