Vlada se je namreč danes seznanila s poročili ob primopredaji, pri čemer so se glede na zastavljen časovni načrt sprejemanja rebalansa letošnjega proračuna osredotočili predvsem na ugotavljanje finančnega stanja po posameznih resorjih.
Janša je pri tem poudaril, da gre pri omenjenem razkoraku za razliko med prevzetimi obveznostmi in načrtovanimi sredstvi v veljavnem proračunu, medtem ko še ni jasno, koliko bo vlada letos dejansko zbrala proračunskih prihodkov. To bo bolj jasno prihodnji teden, ko bo vlada določala makroekonomski okvir proračunskih dokumentov za letos.
Iz razkoraka, ki predstavlja več kot deset odstotkov proračuna, po Janševih besedah izhaja, da veljavni proračun ne more biti dobra osnova za načrtovanje rebalansa, zato se bo vlada naslonila bolj na realizacijo proračuna v lanskem letu.
Ti podatki so po prepričanju predsednika vlade zelo nazoren dokaz tega, kaj se zgodi, ko država daljše obdobje nima delujoče vlade in se politična kriza vleče več mesecev, zato je v prihodnje treba narediti vse, da se Slovenija takšni situaciji izogne. Pri tem je omenil predloge SDS za spremembe ustave, ki bi pospešile oblikovanje vlade.
Širšo javnofinančno in makroekonomsko sliko ob primopredaji bo vlada v ponedeljek na Brdu pri Kranju predstavila socialnim partnerjem na razširjeni seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS).
Vlada bo tej na seji ESS predstavila tudi izhodišča za nov socialni sporazum, ki jih je sprejela prejšnji teden. Danes je sicer dopolnila vladni del ESS, tako da so izpolnjeni formalni pogoji, da socialni dialog steče, je dejal premier.
Seja ESS bo po premierovih besedah prvi korak k sklenitvi novega socialnega sporazuma. Po načrtih vlade bo priprava tega sporazuma potekala v dveh fazah. V prvi naj bi uskladili poglede vlade in socialnih partnerjev o stanju, v katerem je država. Temu po premierovih besedah tudi služijo vladna izhodišča za nov socialni sporazum. Janša ocenjuje, da bi lahko izhodišča uskladili v naslednjih nekaj tednih.
Po podpisu teh izhodišč bi se pogajalci lotili priprave novega sporazuma, in sicer z drugačnim pristopom kot doslej, ko je vlada pripravila določeno besedilo, socialni partnerji pa so podali pripombe. Predvideno je, da bi v določenem roku vsak partner lahko predlagal posamezne točke vsebine socialnega sporazuma. Nato bi delovna skupina pripravila prvi delovni osnutek, ki bo imel po premierovem mnenju verjetno veliko variant in alternativ.
Okrog tega bi nato stekla pogajanja, v katerih bi razčistili dileme in dosegli stopnjo, ko bi bilo na posameznih področjih nekaj rešitev. Na tej podlagi bi nato poskušali dokončno uskladiti besedila socialnega sporazuma.
Janša želi, da bi nov socialni sporazum sklenili do 20. junija - takšen je rok v sprejetih izhodiščih vlade. "Ambicija je, da zaključimo pogajanja in podpišemo nov socialni sporazum, preden poteče rok veljavnosti interventnega zakona, v katerem so določene aktivnosti, ko gre za javne finance, zamrznjene," je dejal Janša.
Na sejo ESS bodo povabili tudi predstavnike opozicijskih strank, da se skupaj seznanijo s stanjem v državi, nato pa bi - deloma ločeno od socialnega sporazumevanja - na političnem polju dosegli dogovor o ključnih korakih, ki jih mora Slovenija storiti, da izide iz krize in da se nato strukturno prilagodi spremembam, ki jih zahteva čas, je dejal Janša.