Janša: Slovenija je izgubila dostop do odprtega morja

V največji opozicijski stranki SDS niso zadovoljni z odločitvijo arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško. Predsednik SDS Janez Janša je danes ocenil, da je Slovenija, ki je ob osamosvojitvi nadzorovala celoten Piranski zaliv, v četrtek izgubila četrtino, v koridorju, ki ga je določilo arbitražno sodišče, pa bo imela le splošne pravice.

Janša je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da je Slovenija dobila le komunikacijski prehod, to pa ni tisto, kar je imela 25. junija 1991, in kar je obljubljala tista stran, ki je podpirala arbitražni sporazum. Rezultat sodbe je po njegovih ocenah v skladu s sporazumom oz. razlago tistih, ki so mu nasprotovali.

Slovenija na morju meji na Italijo in Hrvaško, ne na mednarodne vode, kdor trdi drugače, namerno zavaja, v zvezi z razsodbo arbitražnega sodišča pravi Janša. Meni, da je odločitev slabša, kot je bil sporazum Drnovšek-Račan, ki je prek mednarodnih voda določal stik Slovenije z odprtim morjem. "Ni bila čarovnija, stvari so bile jasne," je ocenil.

Zdaj pa je po njegovih besedah določen stik, ki v tem koridorju pušča hrvaško teritorialno morje, kjer se Sloveniji in vsem drugim zagotovijo nekatere pravice oz. delitev nekaterih suverenosti.

Po Janševem mnenju pri arbitražni sodbi obstajata pravni in politični vidik, pri katerih se ne da nič več ukreniti, ter stvarni vidik, kjer pa da ima Slovenija še manevrski prostor. A le pod pogojem, da si bomo resnico priznali in sodbo brali takšno, kot je, in ne, kot bi si jo želeli, poudarja Janša.

Po njegovih ocenah se razsodbe arbitražnega sodišča ne da enostransko realizirati oz. ne brez tega, da se "ponovno ustrelimo v koleno". Pripomnil je, da je, takoj ko je Hrvaška vstopila v EU, postalo jasno, da bo od arbitražnega sporazuma prej ali slej odstopila.

Če Slovenija obljublja, da bo v šestih mesecih sprejela vso zakonodajo, ki bo zadevala konkretne ljudi, bo ob uveljavitvi zakonodaje po Janševih ocenah enostransko izgubila del ozemlja in del ljudi, Hrvaški pa medtem ni treba narediti nič.

Prvak SDS ugotavlja, da bi bila možnost sodelovanja Hrvaške pri implementaciji sodbe čas njenega vstopanja v schengensko območje, ko se bo pogajala. Tedaj utegne soseda po njegovem mnenju ponuditi dogovor o rešitvi meje, v katerem bodo rešitve približno take kot v razsodbi arbitražnega sodišča, Slovenija pa da tega ne bo mogla zavrniti. "Nekaj podobnega, kot je včeraj prišlo iz Haaga, bo prišlo čez nekaj let iz Zagreba," je dejal. Ocenil je še, da bo to trenutek, ko bo Hrvaška še drugič Sloveniji prodala manj, kot smo imeli 25. junija 1991.

A je opozoril, da je bil arbitražni sporazum potrjen na referendumu, zato Slovenijo pravno veže, čeprav je po njegovem prepričanju v nasprotju s sklepom, ki ga je sprejel DZ leta 2013 ob vstopanju Hrvaške v EU.

Janša je tudi prepričan, da je bila razsodba arbitražnega sodišča za obe državi presenečenje, saj da je Slovenija pričakovala boljšo rešitev, Hrvaška pa slabšo. Glede pozivov k enotnosti politike je dejal, da bo Slovenija enotna, če bomo priznali stanje, kot je, in ne bomo lagali sami sebi. Ob tem obžaluje, da v nasprotju z obljubami ni bilo posvetovanja s predsedniki parlamentarnih strank glede te teme, vse do seje odbora DZ za zunanjo politiko v četrtek.

Pri vprašanju iskanja odgovornosti pa je Janša le spomnil na politiko, ki je zagovarjala arbitražni sporazum in odgovornost v enem delu uspešno prenesla na državljane. A če usmerimo vse sile v klicanje odgovornosti, "bomo naredili še en korak k temu, kar si Hrvaška želi", priznava prvak SDS.

Predsednik sveta SDS Anže Logar pa je opozoril, da je bila javnost v času referendumske kampanje glede arbitražnega sporazuma zavedena. Tako bo prvi fazi, ko se išče stališče slovenske politike ob sodbi arbitražnega sodišča, po njegovem mnenju nujno morala slediti faza ugotavljanja odgovornosti. Ključno pa je po njegovih besedah, da javnosti nalije čistega vina in se začne "seciranje realnega rezultata arbitražnega tribunala, brez nepotrebnih velikih besed, ki sledijo tej ali oni politiki".

Tudi Janša je ocenil, da razsodba ni fantastičen dan, "le upamo lahko in si želimo, da nismo namesto fantastičnega dne dobili novega obdobja konfliktov". Po njegovem mnenju bo sicer Hrvaška storila vse, da se konfliktom izogne, "saj ve, da bo prišel čas, ko bo lahko Sloveniji to rešitev že drugič prodala".

Odgovoril je tudi na vprašanje glede dogovora med njim kot slovenskim premierjem ter hrvaškim premierjem Ivom Sanadarjem leta 2007 na Bledu, da bi vprašanje meje reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. Kot je pojasnil, ima to sodišče v svojem statutu člen, ki pravi, da lahko odloča tudi po načelu pravičnosti. Za Slovenijo je bilo sprejemljivo, da se morska meja določa po tem načelu, saj bi prišel v ospredje status, ki smo ga imeli ob osamosvojitvi, je prepričan.