Janša: Slovenija izboljšala svoj neto položaj

Cilj Slovenije v pogajanjih je bil, da ohrani položaj neto prejemnice. Dosegla je še več, saj bo njen neto položaj "občutno boljši", kot je v tej finančni perspektivi za obdobje 2007-2013, je pojasnil Janša.

V tekoči finančni perspektivi namreč neto položaj Slovenije znaša +0,87 odstotka slovenskega bruto nacionalnega dohodka (BND), v prihodnjem večletnem finančnem okviru 2014-2020 pa bo upravičena do +1,03 odstotka BND.

Na letni ravni to po njegovih besedah pomeni okoli 370 milijonov evrov, v celotnem obdobju 2014-2020 pa bo neto položaj Slovenije za približno pol milijarde evrov boljši, kot je bil v obdobju 2007-2013.

Ta sredstva bo Slovenija še posebej v prvih letih novega finančnega obdobja - 2014, 2015 in 2016 - "krvavo potrebovala", saj bodo to pomembna investicijska sredstva, je poudaril Janša.

Ohranitev položaja neto prejemnice po Janševih besedah ni bila samoumevna, saj je Slovenija v primerjavi s povprečjem EU28 - upoštevajoč tudi Hrvaško - v zadnjih sedmih letih kljub krizi napredovala, še posebej njena zahodna regija.

Poleg tega je Slovenija pred sedmimi leti in pol, ko se je pogajala o sedanji finančni perspektivi, menila, da je to verjetno prvo in tudi edino finančno obdobje, ko bo neto prejemnica, v naslednji pa verjetno že neto plačnica, je dodal Janša.

Sicer pa je premier še pojasnil, koliko evropskih sredstev bo dobila Slovenija na posameznih področjih, ki so zanjo najbolj ključna, predvsem v kohezijski politiki in za razvoj podeželja.

Čeprav ji je na področju kohezijske politike pred novembrskim vrhom grozilo 43-odstotno znižanje sredstev, je nato v okviru pogajanj uspela kohezijsko ovojnico izboljšati za skoraj pol milijarde evrov, tako da bo z včerajšnjim dogovorom upravičena do skoraj treh milijard evrov v sedmih letih.

V tem kontekstu je Slovenija revnejši od svojih dveh regij, Vzhodni Sloveniji, ki ji je sprva grozil celo 45-odstotni padec sredstev, uspela zagotoviti dodatnih 308 milijonov evrov. Sem sodi tudi poseben dodatek ali "bonbonček" v višini 75 milijonov evrov.

Zahodna Slovenija, ki po novem sodi med razvite regije EU, pa bo še vedno upravičena do 60 odstotkov kohezijskih sredstev, zahvaljujoč tako imenovani varnostni mreži, za katero si je Slovenija v pogajanjih močno prizadevala, saj bi bila sicer ta sredstva pol manjša.

Slovenija je po Janševih besedah posebej pozdravila tudi poseben program za boj proti brezposelnosti mladih v višini šest milijard evrov, do katerih bodo upravičene tiste regije, ki se spopadajo z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih. "Izhodišče bo leto 2012 in naša vzhodna kohezijska regija je blizu temu, tako da bi lahko dobila dodatno tudi nekaj teh sredstev," je ocenil.

Na področju skupne kmetijske politike bo Slovenija v celoti prejela skoraj 1,6 milijarde evrov, od tega dobrih 744 milijonov evrov za razvoj podeželja, kjer si je uspela priboriti še en poseben dodatek ali "bonbonček" v višini 150 milijonov evrov.

Za skupno ribiško politiko ter okoljske in podnebne projekte v okviru programa Life pa si lahko Slovenija obeta še dodatnih 50 milijonov evrov.

V naslednjem finančnem obdobju 2014-2020 je tako Slovenija upravičena do okoli 5,3 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega 4,5 milijarde evrov v okviru nacionalnih ovojnic.

Pogajanja o prihodnjem večletnem evropskem proračunu so tako po več kot letu in pol pogajanj članic unije končana. Naslednji večletni okvir znaša 960 milijard evrov, kar je odstotek BND unije. To pomeni, da bo denarja za približno 3,5 odstotka manj kot v letih 2007-2013.

Sredstva za kohezijsko politiko se znižujejo za 8,4 odstotka, za skupno kmetijsko politiko pa za 11,3 odstotka.

Več sredstev kot doslej je namenjenih za področje raziskav, inovacij in izobraževanje, še posebej mladih, in infrastrukturi, kar je z vidika krepitve konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest v uniji po mnenju slovenske delegacije vsekakor zelo dobro.

Ena od stvari, s katero v evropskem proračunu na splošno ne moremo biti zadovoljni, je po Janševih besedah razmeroma majhno znižanje sredstev za administracijo. "Ambicije so bile večje, na koncu kot ponavadi iz tega ni bilo veliko, čeprav so tudi tukaj nekateri rezi," je obžaloval.

Premier je še poudaril, da je bila glavna stranska tema proračunskih pogajanj tudi sposobnost črpanja evropskih sredstev. Slovenija je po aktualnih podatkih po njegovih besedah "kar dobra" in bo, če ne bo večjih zastojev pri administrativnih zmogljivostih ali zaradi kakšnih kriz, v glavnem počrpala evropska sredstva, ki so na volj v tekoči finančni perspektivi.

"Če bo prišlo do zastojev, kakršen so bile predčasne volitve leta 2011, pa je že v tej finančni perspektivi ogroženih med 300 in 500 milijonov evrov evropskih sredstev," je posvaril premier.