Da se še mnogi na glas bojijo povedati, da gre za dan državnosti in ne samostojnosti, kajti z junijskimi sklepi takrat še tridomnega parlamenta smo le udejanili sklepe decembrskega plebiscita. »Zato se besed država in državnost ne bi smeli sramovati,« se je Janša z besedami povrnil 25 let nazaj, ko smo Slovenci zmogli dovolj visoke stopnje enotnosti, da smo plebiscitno odločitev izglasovali in tudi uresničili skozi osamosvojitveno vojno.
»To nam je uspelo kljub veliki razklanosti slovenske politike in nagajanju, blokadam in tudi izdajam, sabotažam itd. Ko smo poslanci Demosa 25. junija na skupni seji na tajnem glasovanju odločali o temeljni ustavni listini, s katero smo se dejansko postavili na lastne noge in razglasili samostojno državo, smo s strahom pričakovali rezultat.« Izid glasovanja ni bil vnaprej znan, čeprav danes po 25 letih vsi, tudi tisti, ki so bili v skupščinski dvorani, govorijo kot da so vsi glasovali za. »Pa ni bilo tako,« dodaja Janša.
»Poslanci Demosa smo s strahom pogledovali na ploščo, na kateri so se izpisovali rezultati glasovanja, ker so bili zakoni, ki so bili temelj sprejema temeljne ustavne listine, sprejeti le z enim ali dvema glasovoma večine. » V javnosti sicer nobena stranka ni nasprotovala temeljni ustavni listini, v zakulisju pa so potekala naporna pogajanja, v katerih je moral Demos marsikje popustiti, je dejal Janez Janša. Spomnil je na zaplet o grbu in zastavi, ki so jo morali kar dvakrat sešiti, preden je 26. Junija 1991 zavihrala Na Trgu republike.
»Dosežena večina na glasovanju še zdaleč ni odražala politične enotnosti, saj je več kot 60 delegatov glasovalo proti ali se vzdržalo. » Že v naslednji uri po sprejemu temeljnih zakonov, ki so Sloveniji prinesli državno legimiteto, je novonastala država na izjemno organiziran način in brez enega samega strela v svoje roke prevzela federalne inštitucije, mejne prehode, carino, kontrolo letenja, devizno inšpekcijo. »To je bil ključni trenutek,« je zbrane spomnil Janša. »Če bi te inštitucije bile že zavarovane s strani federalnih organov, bi morala Slovenija uporabiti silo, kar bi novo državo v očeh mednarodnih inštitucij postavilo v nič kaj lepo luč.
»Danes vse skupaj izgleda zelo enostavno. V javnih nastopih vsi govorijo, da so kar tekmovali, kdo bo prispeval večji delež k osamosvojitvi, pa temu ni tako,« je dejal Janša, kajti tako kot danes, je bila tudi takrat politika docela razklana. Demos je na volitvah zmagal za las in to zaradi Zbora združenega dela, v katerega se poslance ni volilo na podlagi splošne volilne pravice, v njem so prevladovali rdeči direktorji.
»Te stvari je pomembno vedeti, ker vplivajo na današnji in prihodnji čas. V Sloveniji mnoge niti vlečejo zagovorniki temeljne listine in samoupravnega socializma, ki so se zavzemali za »operetno« osamosvojitev s končnim ciljem oblikovanja nove jugoslovanske konfederacije, Demosu pa je uspela dejanska osamosvojitev. Ko je Jože Pučnik kak mesec pred osamosvojitvijo za avstrijsko tiskovno agencijo povedal, da v novo jugoslovansko tvorbo ne verjame, ker je zanj Jugoslavije mrtva ni več, Slovenci smo se za samostojnost odločili na plebiscitu. Njegov stavek, Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo, je postal zgodovinski.
Dan po tej izjavi se je na Pučnika vsul plaz iz opozicijskih strank, da naj govori v svojem in ne v njihovem imenu, ker zanje Jugoslavija ni mrtva, obsodbah Pučnika so se pridružili še vsi časopisi, čeprav je bil rezultat plebiscita na dlani!« Ob tem je Janša spomnil na izjavo takratnih parlamentarnih strank, da si nihče ne bo prilaščal zaslug za plebiscit in da si bodo vse stranke, tudi opozicijske, enotno prizadevale za uresničitev rezultatov plebiscita. V posmeh plebiscitni volji Slovencev so sprejeli deklaracijo za mir, v kateri so zapisali, da Slovenija ne potrebuje vojske, ki bi zavarovala proces osamosvajanja.
Seveda je general Aksentijević takrat navdušeno skakal po parlamentu in razlagal, da je to res, da nas bo branila JLA. Takratna opozicija, ki je danes na oblasti je zavirala sprejetje ključnih zakonov Demosove vlade, med drugim tudi proračun za 1991. leto. »Zato ni mogla naročiti in plačati nujnih sredstev za obrambo, od orožja, do sredstev za zvezo itd. Leto prej so nas razorožili, potem pa blokirali proračun.
Božji previdnosti se lahko zahvalimo, da je tista ključna ladja z oborožitvijo v Koper prišla nekaj dni pred osamosvojitvijo. Dotlej pa je več kot 5000 vpoklicanih fantov je brez orožja čakalo po šolah, zadružnih domovih, kmetijah, orožja pa od nikoder,« je o tistih, ki si danes prilaščajo zasluge za osamosvojitev, v resnici pa so jo zavirali, ker si je niso želeli, njihova intimna opcija pa je bila še vedno socialistična Jugoslavija, dejal Janez Janša.
Po njegovih besedah so vsa ta ravnanja vplivala tudi na preživetih četrt stoletja. Mnogi so verjeli, da lahko Slovenija postane druga Švica, kar ni bilo daleč od realnosti, vendar so sile kontinuitete poskrbele, da smo skrenili s poti. Zato je po eni strani zbranim seniorjem SDS z veseljem čestital ob dnevu državnosti, v istem hipu pa opozoril na temne oblake, ki se zgrinjajo nad Evropo.
»Trend širitve EU se lahko obrne že prihodnji teden z negativnim izidom britanskega referenduma. Pred nami so časi turbulentne in negotove evropske zgodovine, ko bo od vsake države odvisno, s kakšno ceno ga bo preživela. Popotnica, ki jo s seboj nosi Slovenija ni prav spodbudna. Že res, da smo uresničili marsikateri cilj, ne pa vseh. »Čeprav imamo človeške in druge potenciale, da bi lahko bili boljši od EU povprečja, so številke neusmiljene.
Še leta 2008 smo bili po kupni moči na 91% EU povprečja, v našem mandatu so se plače realno povečale za 24%, temu so sledile tudi pokojnine. Ta trend je bil z levičarskimi vladami brutalno zaustavljen. Zato po besedah Janeza Janše je aktualna oblast kriva, da Slovenija ne sledi vnovičnemu gospodarskemu razcvetu EU. »Problem je, kako se z državo, njenimi podsistemi in podjetji v državni lasti upravlja. Tristo tisoč slovenskih upokojencev dobiva pokojnine, ki so daleč pod povprečjem,iz države se letno izseli deset do petnajst tisoč mladih, ker doma ne najdejo ustrezne zaposlitve.
Proti koncu svojega govora je Janez Janša opozoril, da se nam lahko vse to dogaja zaradi volilne abstinence. Na zadnjih volitvah je doma ostala kar polovica volivcev. Da je zato krivo malodušje, kako se nič ne spremeni. »Bolj je kdo nezadovoljen, večja je možnost, da ne gre na volitve. In potem nam vladajo tisti, ki ščitijo svoje privilegije. Čeprav je naša stranka na zadnjih volitvah zmagala v petih od osmih volilnih enot, a so zaradi proporcionalnega sistema o zmagovalcih odločali sešteti glasovi, jeziček na tehtnici pa je Ljubljana.
In Cerarjeva vlada jo nagradi s sporazumom o dodelitvi 300 milijonov evrov za investicije v daleč najbogatejše mesto, pa se nič ne zgodi. Noben župan od dvestotih slovenskih občin ni dvignil glasu, zahteval, da država nameni tudi njim nekaj milijard, saj so razvojno zaostale napram prestolnici. » Da bo v Sloveniji drugače, da zajamemo sapo razvojne blaginje, da poštenost znova dobi domovinsko pravico, je po besedah Janeza Janše potrebno nagovoriti anemično večino, ki na volitve ne hodijo.
Spremembe v miselnosti so pogojene tudi z medijsko sceno. Prav pred letom dni je Janez Janša na srečanju s seniorji SDS napovedal preboj medijske blokade z ustanovitvijo nove medijske hiše. Temelji te hiše stojijo, kar gre zahvala vsem, ki so pomagali k njenemu rojstvu. Še veliko časa bo minilo, da bo ta nova medijska hiša imela resnejši odziv v javnosti. V dominantnih medijih se predlogi opozicije ne slišijo, zaprta so tudi vrata na odziv na različne diskreditacije, ki si jih na račun SDS in njenih funkcionarjev privoščijo v teh medijih.
Pri tem Janez Janša navede primer debele laži nacionalne TV Slovenija o tem, kako on in organizatorji manevrske strukture narodne zaščite dobivajo 1000 evrov posebnega veteranskega dodatka, vso zadevo pa je komentiral prav Milan Kučan, prejemnik izjemne penzije in vseh privilegiranih dodatkov. »Denarno nadomestilo za veteranstvo in kvazi veteranstvo v tem času v Sloveniji dobiva 25 tisoč borcev in kvaziborcev NOB in njihovih družinskih članov in seveda Milan Kučan!« In zato je po mnenju Janeza Janše neka zasilna medijska konkurenca nujnost, ker se sicer niti ne moreš braniti pred očitnimi lažmi, ker so ti vrata v dominantnih nacionalnih medijih itak zaprta.
Ob koncu je še opozoril na manipulacije upokojenskih organizacij, ki si jih Erjavčev Desus kar lasti. Z aktivnejšim vključevanjem v ZDUS lahko seniorji SDS lažje odkrivajo manipulacije in politično zlizanost z Desusom. Rezultat prihodnjih parlamentarnih volitev, Janez Janša jih napoveduje za prihodnje leto, morda celo skupaj s predsedniškimi, je močno odvisen tudi od upokojenskega volilnega telesa.
Glas upokojencev je pomemben za udeležbo in tudi volilni izplen. »Vključite se v dogajanja v ZDUS, ker to ni Erjavčeva last,« je sklenil svoj nagovor Janez Janša in izrekel nasvidenje v soboto 26. junija na Trgu republike na proslavi ob dnevu državnosti.
