Poleg skupnih pogovorov ima Janša v Varšavi na programu tudi več ločenih dvostranskih srečanj, med drugim s kitajskim premierom Wenom ter s kolegoma iz Poljske in Hrvaške, Donaldom Tuskom in Zoranom Milanovićem. Poleg tega bo, kot so sporočili iz njegovega kabineta, obiskal urad Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (Odihr) in se sešel z njegovim direktorjem Janezom Lenarčičem.
Srečanja s predsednikom kitajske vlade se bodo ob gostitelju Tusku in Janši udeležili še premieri Češke, Slovaške, Madžarske, Litve, Latvije, Estonije, Bolgarije, Romunije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, BiH, Makedonije in Albanije.
Wen bo s pogovori v poljski prestolnici zaključil evropsko turnejo, v okviru katere je na Islandiji podpisal vrsto dogovorov za skupne raziskave na območju Arktike, z nemško kanclerko Angelo Merkel odprl mednarodni sejem industrijske tehnologije v Hannovru ter obiskal Švedsko in Poljsko.
Četrtkovo dogajanje v Varšavi naj bi bilo sicer predvsem gospodarsko obarvano in namenjeno krepitvi sodelovanja med državami Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajsko. Podoben gospodarski forum, kot ga tokrat gosti Poljska, je junija lani potekal v Budimpešti.
Na njem je Wen Srednjo in Vzhodno Evropo označil kot strateško prioriteto Kitajske ter pozval h krepitvi trgovine, tujih naložb - posebej na področjih, kot so visoka tehnologija in telekomunikacije, zelena energija, kmetijstvo in surovine - ter sodelovanja pri infrastrukturnih projektih.
Medsebojna trgovina in naložbe Kitajske s tem delom stare celine so sicer zaenkrat na nizki ravni in daleč tistih z Zahodno Evropo, a rastejo in imajo velik potencial. Trgovina se je npr. v letih 2000-2010 povečala s treh na več kot 40 milijard dolarjev letno. Na gospodarskem forumu bo Wen predvidoma predstavil težko pričakovano novo investicijsko strategijo Kitajske za Srednjo Evropo.
Kitajska ima največje devizne rezerve na svetu in je za ZDA drugo največje svetovno gospodarstvo, proti kateremu se z upanjem obračajo tako evropske vlade kot podjetja. Posledice krize na stari celini zaradi padca povpraševanja in investicij sicer občuti tudi izvozno usmerjena Kitajska, katere najpomembnejša trgovinska partnerica je prav EU.
Azijski tiger naj bi po napovedih Svetovne banke in IMF letos beležil okoli 8,2-odstotno gospodarsko rast. V primerjavi z Zahodom je to veliko, a za ogromno državo, vajeno desetodstotne rasti, komajda dovolj za ohranjanje stabilnosti in socialnega miru.
Analitiki sicer za zdaj niso pretirano zaskrbljeni in Pekingu predlagajo mehčanje stroge monetarne politike in krepitev domačega povpraševanja in investicij. Vendarle pa Kitajska s tem, ko z investicijami pomaga zadolženim evropskim državam, pomaga tudi sebi.
Slovensko-kitajska blagovna menjava je glede na potencial Kitajske relativno skromna, predvsem slovenski izvoz je omejen na nekaj artiklov in je npr. na ravni izvoza na Kosovo. Leta 2010 je menjava znašala 537 milijonov evrov, pri čemer je na slovenski izvoz odpadlo le slabih 90 milijonov evrov. Za 2011 podatkov še ni, bi pa naj bila menjava še nekoliko manjša.
Slovenska podjetja so na kitajskem trgu večinoma, z redkimi izjemami, malo poznana. Njihova glavna težava so premajhne proizvodne zmogljivosti za ogromen kitajski trg. Zato so se nekatera odločila za lastno proizvodnjo na tem trgu, vendar imajo kljub temu še vedno relativno nizko penetracijo.
Tudi omembe vrednih kitajskih naložb v Sloveniji zaenkrat ni. Kitajci naj bili sicer zelo zainteresirani za sodelovanje z nekaterimi slovenskimi panogami in tudi za lastniški vstop vanje. Predvsem gre tu za upravljavce infrastrukture, kot je Luka Koper, Slovenske železnice (drugi tir med Koprom in Divačo) ter energetiko. Pogovorov o sodelovanju kitajskih družb v razvoju slovenske infrastrukture je bilo kar nekaj, konkretnih dogovorov pa zaenkrat še ne.
Predstavnikov slovenskih podjetij na gospodarskem forumu v Varšavi naj ne bi bilo, bo pa tam prisotna Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti), ki v tem letu organizira vrsto aktivnosti za krepitev sodelovanja s Kitajsko. Pod okriljem Japtija se je namreč konec marca na Kitajsko odpravila delegacija enajstih slovenskih podjetij, junija pa agencija v Portorožu pripravlja investicijsko in poslovno konferenco, ko bodo kitajska podjetja vrnila obisk.
Stiki med Slovenijo in Kitajsko so redni, vendarle pa izostajajo obiski najvišjih kitajskih predstavnikov pri nas. Nasprotno so od vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama leta 1992 Kitajsko obiskali tako rekoč vsi najvišji slovenski predstavniki, nazadnje leta 2010 tedanji premier Borut Pahor z močno gospodarsko delegacijo. Janša je Kitajsko kot premier obiskal leta 2007.