"Od nas vseh je odvisno, ali bomo sprevideli, da je cesar gol in si upali to povedati, ali pa bomo molčali," je Janez Janša ob 20. obletnici osamosvojitve dejal o razmerah v Sloveniji. Po njegovem se, podobno kot pred dvajsetimi leti, skuša ustvariti vtis, da ni alternative za vodenje države.
Ob 20. obletnici osamosvojitve je na pobudo slovenskih poslancev Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu nastal zbornik Dvajset let samostojne Slovenije. Avtorji prispevkov v zborniku Janez Janša, Igor Bavčar, Lojze Peterle in Ivan Oman so zbornik danes predstavili ter hkrati podali svoj pogled na osamosvojitev.Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle je opozoril na poskuse zamegljevanja dogodkov okoli osamosvajanja Slovenije. Zato si želi, da bi prihodnje generacije vedele, za kaj se je pri osamosvajanju Slovenije šlo in kdo je bil nosilec tega projekta.
"Bili smo sposobni epohalnih sprememb. Danes očitno tega Slovenija ni sposobna, leta 1991 ni bilo konec zgodovine. Pred nami so izzivi, za katere je treba najti rešitve," je dejal Peterle.
Kot pravi, sprememba oblasti ni samo tehnično vprašanje, ampak je v Sloveniji še vedno paradigmatsko vprašanje. "In ko govorimo o bodoči zmagi, ne gre za romantiko in ne za ideologijo, gre spet za vprašanje, kako in katere skupne cilje bomo postavili za našo politično prihodnost," pravi.
Dejal je tudi, da je Demosova vlada v tistih letih dokazala, da misli na vse. "Nismo se osamosvajali samo za eno politično opcijo ali za kakšno posebno ime," je povedal. Za prihodnost pa pravi, da ne vidi boljšega navdiha za tisto, kar se mora v Sloveniji še zgoditi, kot je navdih slovenske pomladi.
Tedanji obrambni minister Janez Janša pa opozarja, da se je po rezultatu plebiscita za osamosvojitev Slovenije začel boj za interpretacijo. "Tisti, ki je imel močnejše zvočnike, je stvar peljal v smer, da slovenska osamosvojitev ni bila toliko realno, ampak bolj operetno dejanje," je dejal.
Vzporednico med časom osamosvajanja in sedanjostjo je povezal tudi glede opozoril glede odsotnosti alternative v državi. Z opozorili, da ni alternative za vodenje države, se po njegovem mnenju skuša dajati ljudem vtis, da ni niti treba menjavati vlado in iti na predčasne volitve.
Ta formula se je po njegovih besedah uporabljala že ob osamosvajanju Slovenije, ko se je iskala politična alternativa, novi obrazi, ko so nekateri "ponujali" nerealno alternativo brez osamosvojitve in z vstopom Jugoslavije v Evropo.
Tudi Peterle se je odzval na nekatere trditve, da so vsi politiki enaki. "Če bi bili leta 90 vsi enaki, ne bi naredili nove države. Če pa bi bili danes vsi enaki, ne bi bili v takšni državi, v kakršni smo," je dejal.
Članom predsedstva v času osamosvajanja države Ivan Oman pa je opozoril, da se velikokrat romantično govori o enotnosti Slovencev pred 20. leti in sedanji razdeljenosti. Kot pravi, se sedaj pozablja, se je bilo treba takrat za enotnost potruditi, saj da so bile politične ovire velike.
Po mnenju urednika zbornika in evropskega poslanca Milana Zvera ima publikacija posebno poslanstvo, saj bo lahko služila kot vir za tuje zgodovinarje, politike in druge. Zbornik je namreč dvojezičen, preveden je tudi v angleščino. "Ko danes prebiramo tuja dela, ki zadevajo dogodke izpred 20 let, večkrat zasledimo zelo površno oceno o Sloveniji, saj ni dovolj primarnih virov," je dejal. Poleg tega opozarja, da brez temeljitih in dobrih učbenikov ter spremenjenih učnih načrtov ne bomo poznali niti sami svoje najnovejše zgodovine.
Po en izvod zbornika bodo podelili vsaki splošni knjižnici v Sloveniji ter 12 bibliobusom.