Janša pred vrhom Nata obiskal Slovence v Lemontu pri Chicagu

Premier Janša se v Chicagu udeležuje vrha zveze Nato, ki se začenja danes in bo trajalo do ponedeljka. Prevladovali bosta dve glavni temi - uspešno dokončanje misije zavezništva v Afganistanu z umikom bojnih enot do konca leta 2014 ter preobrazba zavezništva za soočanje z novimi grožnjami.

Zasedanje poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi v mestu, ki je pred leti izgubilo natečaj za gostitelja olimpijskih iger in ima tudi sicer pisano zgodovino nasilnih demonstracij in ukrepov policije. Župan mesta, nekdanji šef kabineta predsednika Baracka Obame, Rahm Emanuel, je sicer odločen, da bo doslej največji tovrstni dogodek podobo Chicaga spremenil. Hkrati z vrhom zveze Nato poteka tudi močna turistična promocija. Največji protesti so napovedani danes v parku Grant, doslej pa jih je bilo že več, vendar z majhno udeležbo.

"Tokrat ne gre za prelomni vrh, da bi se Nato na primer širil z novimi članicami, čeprav bo nekaj premikov tudi v tej smeri," je dejal Janša. "Gre za neke vrste razmišljanje o vlogi Nata za prihodnost. Povsem jasno je, da je Nato že zdavnaj prerasel svoje geografske meje in je danes eno ključnih orodij svetovnega reda oziroma zagotavljanja miru." Nova vloga zavezništva po besedah Janše presega prvotne namene, ki so bili postavljeni na začetku hladne vojne in Nato skuša ta vmesni čas premostiti s številnimi partnerstvi.

Glede Afganistana je Janša dejal, da se slovenska udeležba sicer zmanjšuje. "Vendar bomo ostali do zaključka misije. Bilo bi izjemno nespametno, da velik napor, ki smo ga vsi skupaj vložili v Afganistan zavrnemo tako, da nekaj mesecev pred koncem misije vržemo puško v koruzo, je dejal Janša in dodal, da je Afganistan danes precej bolj varen za milijone ljudi, otroci lahko spet hodijo v šole, še posebej dekleta, ki tega prej niso mogla.

"V nekaterih relativnih normah je postal normalna država, vendar pa bo morala mednarodna skupnost pomagati, da se bodo zametki civilne družbe in gospodarskega napredka razvijali naprej tudi po letu 2014," je menil Janša, ki v napovedi hitrejšega umika francoskih bojnih enot in to še letos ne vidi nič tragičnega. "Predvolilne obljube, ki so bile dane, jemljemo na znanje vsi in bodo verjetno tudi spoštovane, čeprav v nekoliko bolj ohlapnih okvirjih." Janša meni, da bo Francija verjetno v zameno za umik bojnih enot, prispevala več sredstev za afganistanske nacionalne varnostne sile

Janšo danes čaka več dvostranskih srečanj, med drugim s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim ter premierom Črne gore Igorjem Lukšićem in avstralsko kolegico Julio Gillard. Najprej pa se bo srečal s predsednikom Makedonije Gjorgjejem Ivanovom, ko bo dobil posebno nagrado makedonskih izseljencev v ZDA, poimenovano po narodnem junaku Gocetu Delčevu. Nagrada je posledica trdne podpore Slovenije in Janše osebno prizadevanjem Makedonije za vstop v zvezo Nato. Nato bo potekalo zasedanje na visoki ravni članic zavezništva.

Pot v Chicago je Janša izkoristil tudi za srečanje s Slovenci v Lemontu, ki so ga v soboto sprejeli z velikim aplavzom. Podjetnik slovenskega rodu Martin Hozjan, ki je obenem predsednik odbora leta 1995 odprtega Slovenskega kulturnega centra ob vznožju hribčka, na katerem stoji samostan slovenskih frančiškanov, si je z Janšo izmenjal priložnostna knjižna darila.

Sledil je krajši kulturni program z nastopom mladih pevcev ter glasbenikov in sprejem. Premiera sta pozdravila tudi generalni konzul v Clevelandu Jurček Žmauc ter častni konzul v Lemontu John Vidmar.

"Osebno sem zelo vesel, da sem se lahko srečal s tistimi, o katerih sem doslej veliko slišal. Širil se je glas, da je slovenska skupnost tu zelo trdoživa in ima poleg pestrega družabnega življenja zelo bogato šolsko dejavnost," je kasneje dejal Janša.

Slovenski kulturni dom v Lemontu je imel v lanskem šolskem letu med 55 do 60 učencev. Poleg učilnice dom premore tudi knjižnico, veliko dvorano za sprejeme in proslave, kuhinjo, pisarno za konzula in bar s pijačo, uvoženo iz Slovenije.

Pred vrnitvijo v Chicago se je Janša srečal s predstavniki Slovensko ameriškega poslovnega združenja. "Seznanili smo jih s spremembami, ki smo jih naredili v zadnjih mesecih, da Slovenija postane bolj ugodno okolje za tuje investicije. Oni pa so nas seznanili s težavami, ki jih vidijo pri tujih vlaganjih v Slovenijo, s težavami na katere naletijo pri srečevanju z birokracijo, zaradi neodzivnosti in ostalimi problemi zaradi katerih pri nas ni več tujih vlaganj. Pogovor je bil zelo koristen za obe strani," je dejal Janša.