"Vlada odgovarja na krizo na osnovi predvidevanja, da je kriza prehodna nevihta, ki bo prej ali slej minila. To je popolnoma napačna presoja. Slovenija zmore bistveno več," je na kongresu SDS dejal njen predsednik Janez Janša. Napovedal je tudi deset ustavnih sprememb, ki jih bo stranka predlagala, ko bo imela zadosti glasov v parlamentu.
V komentarju protikriznih ukrepov je Janša v svojem govoru ocenil, da je treba podjetjem pomagati z ekonomsko-razvojnimi in ne socialnimi ukrepi. Ukrepi, ki tega ne zmorejo, gredo po njegovem v popolnoma napačno smer. Opozoril je, da je Slovenija "iz izjemno nizke zadolženosti iz leta 2008 v letošnjem letu zašla med visoko zadolžene države z visokim proračunskim primanjkljajem" in da bo "razsulo, ki raste zaradi nesposobnosti vladajočih obvladati krizo, prej ali slej nekdo moral reševati".
Janša je opozoril, da se zdi ekonomska kriza, ki je prerasla v finančno in okoljsko, na prvi pogled hitro rešljiva, "le onesnaževanje je treba podražiti in preprečiti posle, ki nimajo kritja v realni ekonomiji", a opozoril, da je problem dejansko veliko težji. "Številni posamezniki, korporacije in države se niso pripravljene odpovedati generacijskim dobičkom, zato nasprotujejo spremembi pravil in iščejo načine za ohranitev svojega privilegiranega položaja", je dejal in dodal, da je edini pravi odgovor na krizo socialno tržno gospodarstvo.
Po Janševem prepričanju ni bojazni, da bi kapitalizem propadel podobno kot sta komunizem in socializem, "ki sta bila vseskozi v stagnaciji". V tržnem gospodarstvu namreč po njegovem tekmujejo gospodarske ideje, v demokraciji politične, "zato kapitalizem iz kriz izhaja prerojen, boljši". "Vprašanje zato ni, kaj bo sledilo kapitalizmu, ampak kaj nas o kapitalizmu ta kriza želi naučiti," je dejal in dodal, da je en nauk že razviden, to je, da se družba znova vrača nazaj k vrednotam.
V orisu zadnjih štirih let je predsednik SDS ponovil, da so centri moči, "oblikovani za zaščito političnih in kapitalskih monopolov ter njenih nosilcev" pred zadnjimi volitvami z različnimi aferami, preprečili vsebinsko razpravo, zaradi česar volivci na volitvah niso tehtali med njihovimi dosežki in napakami. "Tako sta bili v ospredju volilne kampanje laž in prevara," je dejal in dodal, da "kdor zmaga s pomočjo prevare, tudi vlada na enak način".
Ker Slovenija po Janševih besedah potrebuje korenite spremembe, je njihov prihodnji izziv, da v državnem zboru zberejo dovolj glasov za dopolnitev ustave na desetih področjih. Po Janševem mnenju sicer "obstaja vse večja verjetnost, da na nov slovenski parlament ne bo treba čakati štiri leta".
Ustavne spremembe, ki jih imajo v mislih v SDS, bi po Janševih besedah vodile v "novo slovensko republiko".
Slovenija tako po Janševem mnenju potrebuje ustavno podlago za reformo sodstva. Ponovno je namreč treba premisliti tako doživljenjski mandat sodnikov kot organizacijsko strukturo.
Poleg tega je treba z ustavo zaščititi referendumske odločitve ljudstva ter preprečiti možnost oblikovanja spolitizirane sestave ustavnega sodišča, je dejal Janša. "Kajti če lahko ustavno sodišče zlorabi ustavo ter odredi izdajanje odločb izbrisanim brez zakona, nato pa klone še pred pritiski kapitalsko odvetniškega lobija in prepove referendum, s katerim bi lahko ljudje preprečili možnost drastičnega povečanja odvetniških tarif, potem parlamenta pravzaprav ne potrebujemo."
Z ustavnimi spremembami bi v SDS povečali tudi učinkovitost delovanja izvršilne oblasti, saj po Janševih besedah sestavljanje vlade traja predolgo, zato bi moral mandatarja imenovati predsednik republike. Slovenija bi poleg tega morala dobiti enostavnejšo možnost razpisa predčasnih volitev.
Na področju decentralizacije bi bilo po predlogu SDS treba v ustavi določiti enoletni rok, v katerem bi moral DZ sprejeti pravno podlago za decentralizacijo države, v nasprotnem primeru pa bi se moral parlament razpustiti. Takoj po ustanovitvi pokrajin pa bi državni svet preoblikoval v svet pokrajin.
63. člen ustave pa bi v SDS dopolnili s prepovedjo poveličevanja totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov. V SDS bi poleg tega ustavo dopolnili s prepovedjo monopolov na medijskem področju, uvedbo obvezne srednje šole, ter odgovornim odnosom na medijskem področju.
"Ker tisti, ki so lansko leto govorili, da so pripravljeni prevzeti odgovornost za Slovenijo, ne ukrepajo, protikrizne ukrepe pripravlja naš strokovni svet. Zmanjšujemo škodo, kolikor se da. Vemo pa, da to ne bo dovolj. Zato se bomo z današnjim dnem pričeli pripravljati na nov izziv, na drugo slovensko republiko," je nagovor delegatom sklenil Janša.
Kongresa z geslom Slovenija zmore več se sicer udeležujeta predsednika strankinih predhodnic - nekdanji predsednik Slovenske demokratične zveze Dimitrij Rupel in nekdanji predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije France Tomšič - ter številni predstavniki sestrskih strank iz tujine. Uspešno delo je delegatom zaželela tudi nemška kanclerka Angela Merkel.