"Slovenija je prisiljena, da sama zdaj, ali pa čez nekaj mesecev, ko nam bo to ukazal nekdo drug, naredi nekaj korakov k prilagoditvi naših potreb z možnostmi. Če to naredimo sami v naslednjih tednih, to ne bo dramatično, saj smo nekje na robu, ko lahko z relativno blagimi ukrepi znižamo porabo," je dejal Janša. Dodal je, da je zato tudi realizacija nekaterih načrtovanih projektov v tej regiji omejena z danimi možnostmi.
Zelo verjetno je, da se zato kakšen od projektov ne letos, ne naslednje leto ne bo mogel dokončati, je dejal, a dodal, da nekaj manevrskega prostora vseeno ostaja, predvsem na področju izrabe nekaterih še razpoložljivih evropskih sredstev, pa tudi na točkah, kjer težava za izpeljavo projekta niso denarna sredstva, pač pa zlasti birokratske ovire.
Kot je dejal predsednik vlade, je takih približno tretjina vseh problemov, o katerih so se predstavniki vlade seznanili ob včerajšnjem obisku. Gre predvsem za počasne postopke pri pridobivanju različnih soglasij, umeščanju objektov v prostor in podobno. Vlada se je po njegovih besedah z reorganizacijo vlade in ministrstev tega problema lotila že na začetku, to pa bo tudi glavna prioriteta takoj, ko bodo "zaključili z gašenjem".
Sicer pa je po mnenju predsednika vlade v Spodnjem Podravju najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da je stopnja zaposlenosti v regiji nižja kot leta 2000, kar odločilno vpliva na splošno stanje v tem delu Slovenije. To kaže na to, da se je v kriznem obdobju izgubilo veliko število delovnih mest, to pa se odraža tudi na zbranih denarnih sredstvih za investicije.
Gospodarstveniki in mali podjetniki so predstavnike vlade pozivali k nujnosti razbremenitve gospodarstva in odpravi birokratskih ovir, kar nekaj grenkih besed pa je padlo tudi na danes stavkajoče zaposlene v javnem sektorju in SID banko. O slednji je minister Šušteršič povedal, da so nedavno že zamenjali njen nadzorni svet in zavrnil, da bi to bila politična odločitev, pač pa želijo s tem doseči, da bi ta banka sledila funkciji, za katero je bila tudi ustanovljena.
Finančni minister je predstavil tudi nekatere že sprejete in načrtovane davčne spremembe ter trud države, da bi največjo državno banko NLB dokapitalizirali brez proračunskega denarja. "To bi lahko bil tudi dober signal potencialnim tujim investitorjem. Z očiščenjem bilanc bank pa bi kreditni krč lahko morda popustil že do konca leta," je še dejal Šušteršič.
Žerjav je dodal, da bo vlada podprla predvsem horizontalno razbremenjevanje gospodarstva na račun vertikalnega, v smeri konkurenčnejšega ustvarjanja poslovnega okolja. "Sredstva moramo pustiti tam, kjer se ustvarjajo, namesto da denar skozi davke poberemo v državni proračun in jih nato po lastni presoji dodeljujemo nazaj v gospodarstvo. Tisti, ki znajo ustvarjati, bodo akumulacijo znali sami najbolj koristno oplemenititi," je dejal gospodarski minister.
Ptujski župan Štefan Čelan pa je dejal, da se je treba bolj posvetiti izvoru problemov, ta pa je zlasti v finančnem sistemu in finančnih inštitucijah. Politika bi se morala na evropski ravni dogovoriti na kakšen način urediti te težave, manj pa se posvečati temu, kako "bomo na koncu preštevali mrtve". Danes pobirati davkoplačevalski denar za reševanje finančnih špekulacij posameznikov, ki so denar selili v davčne oaze, je nekaj, kar je po njegovem potrebno presekati.