Janša na dvostranskih srečanjih v Chicagu

Pogovori s predsednikom Azerbajdžana Alijevom so bili namenjeni predvsem povečevanju gospodarskega sodelovanja. "Gre za strateško izjemo pomembno državo za celotno Evropo," je dejal Janša in omenil pomen Azerbajdžana za energetsko varnost Evrope.

Govorili so tudi o pospešitvi gospodarskega sodelovanja med državama, je dejal Janša in napovedal, da bo Azerbajdžan v kratkem obiskal slovenski minister za gospodarstvo, pogovarjali pa se bodo o pripravi večjega srečanja gospodarstvenikov obeh držav.

"Azerbajdžan v zadnjem času veliko investira v državah Zahodnega Balkana, zato smo jih seznanili z izboljšanjem gospodarskega okolja in s spremembami, ki jih je Slovenija naredila v sklopu davčne zakonodaje aprila, kar so poslušali z velikim zanimanjem. Glede na njihove investicije v regiji je možno tudi skupno sodelovanje," je dejal premier.

Na vprašanje, če torej ni zamer med državama zaradi lanske tekme za sedež v Varnostnem svetu ZN, v kateri je zmagal Azerbajdžan, je Janša odgovoril, da o tem niso razpravljali.

"Vsako leto na stotine držav kandidira za kakšen položaj v mednarodnih ustanovah in če enkrat ne uspe, poskusiš drugič. Če bi bile zaradi tega zamere, potem se voditelji držav ne bi niti srečevali," je dejal Janša.

Srečanje z avstralsko premierko Gillardovo je bilo prav tako pomembno z gospodarskega vidika. Janša je spomnil, da je Avstralija peta najpomembnejša gospodarska partnerica v Aziji in Oceaniji.

"Tudi njih smo skušali zainteresirati za dodatno promocijo in za investiranje v Slovenijo zaradi sprememb, ki smo jih naredili," je pojasnil. Kot je dodal, je avstralske sogovornike zanimal slovenski pogled na evropsko dolžniško krizo in njeno reševanje v luči nedavnih dogodkov v Grčiji.

"Govorili smo tudi o tem, da bi v kratkem organizirali obisk na višji ravni iz Avstralije, glede na to, da tovrstnega obiska v zadnjih dvajsetih letih še ni bilo, kljub temu, da so stiki večji od minimalnih in da v Avstraliji živi močna slovenska skupnost, o kateri smo se tudi pogovarjali," je povedal Janša.

"Članica te skupnosti Tanja Pliberšek je tudi članica avstralske vlade, kar smo tudi z zadovoljstvom ugotovili," je dodal. Govorili so tudi o Afganistanu, kjer je Avstralija pomemben partner zveze Nato.

Kar zadeva odnose Makedonijo in Črno goro, Slovenija z njima nima nerešenih dvostranskih vprašanj, države pa sodelujejo na področju gospodarstva. Prav tako Slovenija obema državama že vrsto let pomaga na njuni poti v evroatlantske integracije, zato je Janša s sogovornikoma izmenjal stališča predvsem v zvezi z naslednjimi koraki, potrebnimi za vstop obeh držav v Nato in EU.

Janša je s predsednikom Makedonije in premierom Črne gore tudi izmenjal stališča o pospešitvi gospodarskega sodelovanja in dejal, da je to v interesu vseh treh držav.

Po srečanju z makedonskim predsednikom je Janša od nevladne organizacije Združena makedonska diaspora prejel nagrado Goce Delčev, najvišje priznanje javnim osebam, katerih delo ima močan vpliv na Makedonce po vsem svetu. Prvi dobitnik nagrade je bil leta 2010 kanadski premier Stephen Harper.

Združena makedonska diaspora je v obrazložitvi nagrade navedla, da je podpora Slovenije, ki jo nudi Makedoniji na poti pri vključevanju v evroatlantske integracije, izjemno pomembna, ob tem pa priznava zasluge tudi predsedniku slovenske vlade Janši.

Janša je dejal, da nagrade ne razume kot priznanje njemu osebno, temveč kot priznanje vsem naporom, ki jih je Slovenija v različnih mandatih vložila v to, da bi Makedonija hitreje napredovala.

"Slovenija je že pred leti dosegla, da je bil Makedoniji podeljen status kandidatke. Žal od takrat zaradi problema z imenom tako pri EU kot pri zvezi Nato zadeve stojijo pred odločilnimi koraki in v prihodnjih letih bo treba dodatno investirati v to, da se ta bariera na nek način zaobide, če je že ni mogoče rešiti," je dejal Janša.

Stabilnost v celotni regiji je po njegovih besedah odvisna tudi od tega, da vse države Zahodnega Balkana realno napredujejo proti članstvu v EU in tiste, ki še niso, tudi k članstvu v zvezi Nato.

"To je izjemnega pomena ne le za našo regijo, ampak za celoten kontinent in zaradi tega bi vsi morali investirati več v to," je še dejal premier Janša, ki je ponovno izrazil podporo politiki odprtih vrat zveze Nato, čeprav meni, da bodo širitve v prihodnje bolj počasne oziroma posamične.