Janša: Mene ne zanima, kakšne barve je nekdo, temveč ali je sposoben

V pripravi je zakon o upravljanju kapitalskih naložb, ki bo združil vse dosedanje upravljalce državnega premoženja in tako bomo naredili zadevo transparentno.

"Če pa kdo misli, da je bilo v Sloveniji vse v redu, da so bile družbe kot Dars dobro vodene in da imamo denarja preveč in da moramo nadaljevati politiko, ki je v zadnjih treh letih Slovenijo pripeljala v bistven razvojni zaostanek za povprečjem EU, je to njegova pravica. Vendar želi ta vlada državo izvleči iz krize in bo tudi sprejela tiste ukrepe, ki so potrebni, vključno s kadrovskimi in za to prevzema vso odgovornost," je še poudaril Janša.

Möderndorfer je dejal, da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) postala pošta, ki nosi prazne kuverte ministrom in vladi, le ti pa notri napišejo tisto, kar si želijo. "Sprememba zakona je pripeljala do situacije, da smo na široko odprli vrata politiki, da odloča o gospodarstvu," je mnenja poslanec.

Janša je ob tem izpostavil, da ima vsaka vlada svoj program in da za njegovo uresničevanje izvaja številne funkcije, tudi kadrovsko. "Med vladno koalicijo in programom vaše stranke glede AUKN ni razlike, vsi smo se zavzemali, da se ukine. Mi bomo poskušali narediti upravljanje z državnim premoženjem bolj pregledno in racionalno," je dejal premier in dodal, da mora biti odločanje tam, kjer je odgovornost in ne obratno.

Pojasnil je tudi, da je za sedanjo vlado tri mesece mandata, in da so v tem času izvedli 312 imenovanj in 150 razrešitev, da pa je imela prejšnja vlada Boruta Pahorja v enakem obdobju 730 imenovanj in 155 razrešitev.

Vprašanje vodje poslancev SD Janka Vebra pa se je nanašalo na projekt spremembe koncepta upravljanja z državnim premoženjem, saj Vebra zanima, zakaj se je vlada odločila zanj, čeprav ga je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) označila kot ustrezen in transparenten.

Če bi bile rešitve s Kasi, AUKN in drugimi tako uspešne, bi bile številke o uspešnosti države drugačne, je izpostavil premier. "Rešitev, ki jo tudi mi pripravljamo v določenem delu sledi konceptu upravljanja s kapitalskimi naložbami države, ki ne obremenjuje dnevnega dela vlade. V tem delu je bil ta pristop pravilen, ni pa bil ta korak izpeljan do konca," je dejal Janša.

Pojasnil je, da sedanji predlog vlade združuje vse dosedanje upravljalce državnega premoženja in da Slovenija doslej od kapitalskih naložb ni imela toliko koristi in učinkov kot bi jih lahko.

Janša tudi pričakuje, da bodo prišli od razprave kdo bo banko prodal na razpravo o tem, kako zagotoviti normalno delovanje bančnega sistema. "Sicer kmalu te dileme ne bo več, ker ne bo kaj prodati," je opozoril.
 

Spremembe na področju zdravstva, ki jih je uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ, so bile nujne, sicer bi v zdravstveni blagajni letos zmanjkalo skoraj 100 milijonov evrov, celoten sistem financiranja zdravstva pa bi se sesul, je v DZ dejal premier Janez Janša.

Darka Jazbeca (PS) so namreč v poslanskem vprašanju, ki ga je zastavil premieru, zanimali učinki zakona za uravnoteženje javnih financ na področju zdravstva. Poslanec ocenjuje, da posledice zakona niso takšne, kot so bile predstavljene ob sprejemanju zakona. Motijo ga predvsem podražitve premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki bodo po njegovih besedah prizadele vse, kot tudi podražitve medicinsko-tehničnih pripomočkov.

Premier Janša je v odgovoru na vprašanje, podobno kot pred dnevi minister za zdravje, ocenil, da ni razlogov za to, da je Vzajemna podražila premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, "brez da se prej preučijo vsi učinki zakona in se poiščejo rezerve znotraj sistema". Ob tem je opozoril, da omenjena zavarovalnica za lastno delovanje porabi kar 15 odstotkov vseh sredstev, ki jih zbere.

Nekateri, ki spadajo v t. i. državni parasektor, po oceni Janše očitno izkoriščajo položaj. Tudi zato misli, da se bo moral DZ "v kratkem srečati z razpravo o tem, kako drugače postaviti ta del sistema, s katerim financiramo zdravstveno varstvo".

Podražitve premij se zdijo Janši nepotrebne tudi zato, ker omenjeni zakon prinaša pozitivne učinke tudi za zdravstvene zavarovalnice.

Franca Juršo (DeSUS) pa je zanimalo, kdaj se bodo iz obveznosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izločila izplačila pokojnin, za katere zavod nima kritja v plačanih prispevkih iz naslova delovne dobe.

Janša je v odgovoru izpostavil, da veljavni pokojninski zakon vsebuje 54 različnih kategorij upravičencev do sredstev iz pokojninske blagajne, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. Kot je pojasnil, je bilo samo lani za te kategorije izplačanih 280 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj desetino izplačil. Nekatera od teh izplačil so po Janševih besedah sicer upravičena, nekatera ne, pri tretjih pa bi bilo treba razpravljati o višini teh izplačil.

Janša meni, da je bilo soglasje o tem, da bi se ta sredstva vzela neposredno iz proračuna in tako ne bi bremenila pokojninske blagajne, že doseženo. Obširnejša pa bo razprava, katera od 54 kategorij je v času gospodarske krize do teh izplačil še upravičena in katera delno. Napovedal je še, da bi bili lahko predlogi s tega področja pripravljeni že jeseni.