Mramor je namreč danes zjutraj opozicijskim poslancem predstavil predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, posebej pa predlog usklajuje še s posameznimi poslanskimi skupinami opozicije. S SDS se bo srečal predvidoma v sredo, je v izjavi novinarjem pojasnil Janša.
Vlada se mora tako po Janševem mnenju lotiti priprave proračunov oz. načrtovanja prihodkov in odhodkov za prihodnje leto na podlagi tega, kar so maja lani s potrebno ustavno večino zapisali v ustavo.
Janša je spomnil, da v ustavi piše, da morajo biti javnofinančni izdatki in prihodki uravnoteženi ali v presežku. Kot leto, ko se ta ustavna določba prvič uveljavi, je v ustavnem zakonu, ki je vnesel fiskalno pravilo v ustavi, zapisano leto 2015.
Noben izvedbeni zakon ne more spremeniti tega, kar piše v ustavi, je opozoril prvak SDS. Zato se je vlada po njegovih besedah s predlogi, da se leto zamakne na leto 2016 ali še pozneje, izognila temu, kar bi morala storiti.
Z vidika obveznosti vlade, da že za prihodnje leto predlaga uravnotežen proračun, je tudi dogovor s sindikati javnega sektorja po Janševem mnenju nepomemben in je šel v napačno smer. Nadaljnje zniževanje plač v javnem sektorju lahko po njegovem prepričanju kvečjemu zmanjša motivacijo in dobro delo v javnem sektorju, kar pa ni prava pot.
"Tu smo limite dosegli že pred nekaj leti. Prava pot je očiščenje javnega sektorja," je prepričan Janša. Tiste, ki dobro delajo, je po njegovih besedah treba nagraditi, tistim, ki "samo hodijo v službo, pa se je treba zahvaliti za takšno delo oz. za nedelo".
Spomnil je, da so leta 2012 pripravili načrt, kako naj bi se to zgodilo, narejene so bile analize po vseh sektorjih državne uprave. "Ko bi se to moralo leta 2013 začeti izvajati, so našo vlado vrgli," je poudaril prvak SDS. A so tedaj narejene ocene po njegovih besedah bolj ali manj še vedno relevantne in jih lahko uporabi tudi sedanja vlada.
Tudi tisto, kar je sedaj v izhodiščih predlagala vlada - da se zaustavi napredovanja, eventualno linearno znižajo plače - je po Janševem prepričanju korak v napačno smer. "S temi koraki ne bomo izšli iz krize. Tudi če bi bil prvotni dogovor podpisan, to ne bi strateško rešilo našega položaja. Mogoče bi delno za prihodnje leto vladi olajšalo položaj, ko bo pripravljala posamezne proračunske postavke," je pojasnil.
Izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki ga je pripravila vlada premiera Mira Cerarja, sicer po Mramorjevih besedah omogoča fleksibilnost in daje več prostora za proticiklično ekonomsko politiko. Hkrati je v skladu z evropskim paktom o stabilnosti in rasti, je danes pojasnil Mramor.