Janša je ob predstaviti rebalansa za leto, katerega polovica je skorajda že minila, poudaril, da je nujno treba znižati proračunski primanjkljaj. Ta je v zadnjih treh letih presegal šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), naša rast zadolževanja je bila najvišja v EU, je bil kritičen.
Da bi primanjkljaj znižali na tri odstotke BDP, je vlada pripravila zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim se znižuje poraba na številnih področjih. Janša je pojasnil, da bomo 750 milijonov evrov plačali za obresti, kar je bistveno več kot lani ali predlani. "Vse, kar bomo privarčevali z znižanjem plač, potnih stroškov in na ostalih področjih, bomo dali za obresti," je povzel in obžaloval, da nič od tega ne more iti za investicije.
Lažje poti ni, je dejal o proračunskih dokumentih. "Slovenija je tri leta živela v prepričanju, da se bodo stvari popravile same po sebi, a smo v ponovni recesiji, in mislim, da mora biti konec utopičnega prepričanja, da se lahko zadolžujemo in bo nekdo drug plačal naše račune," je dejal.
Časa za še en mesec pogajanj po njegovih besedah ni, sprejemu rebalansa in zakona za uravnoteženje javnih financ pa bodo sledila pogajanja o socialnem sporazumu. Glede tega je dejal, da "ni katastrofa, če nekdo izgubi delo, katastrofa je, če delo izgubiš in kmalu ne dobiš enakega ali bolje plačanega delovnega mesta". Ob tem je dejal, da bi si vladna koalicija zelo želela, če bi opozicija sprejela ponujeno roko partnerstva.
Poleg javnofinančnega pa ima Slovenija tudi psihološki problem. Medtem ko je vse od osamosvojitve napredovala in do leta 2008 prehitevala povprečni razvoj v EU, pa jo je kriza bolj prizadela kot druge in od takrat ne lovi več evropskega povprečja, temveč zaostaja. Po zadnjih podatkih smo padli za več kot pet odstotnih točk, kar izničuje prednost, ki smo jo imeli pred novimi članicami še na začetku krize, je dejal Janša.
Kriza je gospodarstvo prizadela bolj kot pa javni sektor, je ugotovil premier. V času, ko smo v gospodarstvu izgubili 120.000 delovnih mest, pa se je v javnem sektorju na novo zaposlilo skoraj 10.000 ljudi. Del teh zaposlitev v kriznem času ni bil upravičen, je opozoril.
Janša se je dotaknil še zlatega fiskalnega pravila, glede katerega tečejo postopki za zapis v ustavo. "To je predvsem zaščita slovenskih davkoplačevalcev pred avanturističnimi potezami bodisi domače izvršilne oblasti bodisi pred ravnanjem v drugih državah z evrom," je pojasnil. Z zlatim fiskalnim pravilom bo Slovenija uvedla pravila igre, zaradi katerih v evropski družini ne bo več mogoče živeti na račun drugih.