Grožnje nacionalnemu interesu zaradi razkritja Udbinih arhivov so za lase privlečene, je predsednik SDS Janez Janša na Radiu Slovenija odvrnil premierju Borutu Pahorju, ki pravi, da bilahko podatki v arhivih ogrozili posameznike. Zakaj je bila Igorju Omerzi vzeta pravica do vpogleda v podatke, ki so mu po zakonu dostopni, se sprašuje Janša.
Zakon o arhivih daje premieru Borutu Pahorju natančno iste pravice do vpogleda v podatke kot publicistu Igorju Omerzi, je za Radio Slovenija dejal predsednik SDS Janez Janša. Ob tem je izrazil začudenje, da je bila Omerzi ta pravica vzeta, Pahor pa je v ponedeljek govoril o spornih podatkih, ki se nanašajo na tujino in bi ogrozili posameznike.To, da Pahor za podatke ni uradno zaprosil, a govori o tem, kaj je v arhivih, je dodatna nezakonitost, je v pogovoru poudaril Janša. Iz ugotovitev parlamentarne preiskovalne komisije po njegovih besedah izhaja, da je bilo to gradivo 19. oktobra lani prenešeno v kabinet predsednika vlade in je tam ostalo 20 dni. "Kaj se je dogajalo, ne vemo, očitno pa ga je predsednik vlade prebral, ker je o tem govoril v ponedeljek v parlamentu," sklepa Janša.
Izjave, da bi lahko podatki po 30 ali 40 letih ogrozili nacionalne interese Slovenije, so po njegovem mnenju za lase prevlečene. Takrat je šlo za neko drugo državo in Slovenija ni naslednica tistega režima, je poudaril.
Po njegovih besedah med drugim krožijo interpretacije, da bi morali biti dokumenti nedostopni, ker naj bi bila v njih imena tistih, ki so pomagali takratni Jugoslaviji pred sklepanjem Osimskih sporazumov. Ker še vedno živijo v Italiji, bi razkritje dokumentov zanje pomenilo nevarnost. A po Janševih navedbah se je pozneje ugotovilo, da ne gre za gradiva iz tega obdobja in povezana z Italijo, temveč so povezana predvsem z Avstrijo.
Med letoma 1978 in 1982 je odnose med takratno Jugoslavijo in Avstrijo, kot pravi, zaznamovalo več terorističnih akcij slovenske ali jugoslovanske Udbe na avstrijskem Koroškem. A po njegovih navedbah so bili dokumenti z imeni koroških Slovencev, ki so bili vpleteni v te aktivnosti kot sodelavci tajne službe, že objavljeni, in sicer ob ustavni obtožbi zoper predsednika republike v začetku lanskega leta. Pa se nikomur ni nič zgodilo, pravi Janša.
Tako po njegovem mnenju ne gre za zaščito teh ljudi, temveč očitno za zaščito tistih, ki so takrat v Sloveniji opravljali pomembne funkcije, ki so bili v ozadju teh navodil za izvajanje mednarodnih terorističnih akcij v Avstriji.
Ker se ne ve, kaj se je dogajalo s temi dokumenti, ko so bili iz arhiva izvzeti, ne bomo nikoli, tudi če bodo zdaj postali javni, izvedeli, kaj je bilo iz tega gradiva vzeto, pravi Janša.
Na vprašanje, ali ima to lahko škodljive posledice za državo, je odgovoril, da ima najbolj škodljive posledice za državo to, da nek državni organ reče, da zakona, ki velja, ne bo spoštoval. To je po njegovem mnenju konec pravne države in začetek državnega udara.
Janša je v pogovoru komentiral tudi druga aktualna vprašanja. Glede gospodarske situacije v Sloveniji je ponovil, da je vlada potegnila neke poteze za omilitev posledic gospodarske krize, ni pa bilo nobenih ukrepov, na podlagi katerih bi zagnali ponovno gospodarsko rast.
Težave mariborske nadškofije, ki je močno zadolžena, so po Janševih besedah velike. Čeprav gre le za eno od šestih slovenskih škofij, bo finančni problem mariborske nadškofije po njegovem mnenju negativno vplival na moralno moč celotne Katoliške cerkve "in si je samo za želeti, da bi se ta stvar čim prej sanirala". Kot pravi, "Cerkev ni zato, da bi se ukvarjala z materialnim svetom, za to so druge institucije".
O razmerah v Egiptu in nekaterih drugih muslimanskih državah pa meni, da gre bolj kot za kakšno obrambno ali geostrateško vprašanje za vprašanje svobode, demokracije in človekovih pravic ter kaže na to, da nobena diktatura dolgoročno ni vzdržna.