Janša je kapituliral: praznuje s Peterletom in Omanom, ki paktirata s Kučanom!

Prejšnji teden je izšla sramotna knjiga Slovenija in pika!, s katero so slovenski desničarji in osamosvojitelji legitimizirali Milana Kučana in pljunili v lastni obraz ob srebrni obletnici samostojne države. Na predstavitvi v Cankarjevem domu so z ramo ob rami sedeli Milan Kučan, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel in Dušan Plut, predsednik Borut Pahor pa je to rdeče-črno koalicijo pohvalil kot zgled enotnosti ob prihajajočem prazniku. Edino logično je, da je predstavitev knjige vodil nihče drug kot glavni propagandist Kučanovega Foruma 21, urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Žerdin je namreč služenje desnice interesom levice označil za znak visoke politične kulture prav na primeru Lojzeta Peterleta. Peterleta je Drnovšek strmoglavil aprila 1992 kot predsednika Demosove vlade, vendar je Peterle z njim kljub temu šel v koalicijo januarja 1993. Seveda v podrejenem položaju, saj je desnica za levico dobra in politično kulturna le takrat, ko se hlapčevsko podreja interesom levice. Takšno vlogo igrajo izbrani desničarji tudi v knjigi Slovenija in pika!

Da je preteklost, sedanjost in prihodnost slovenske desnice pod nadzorom levice in v njeno korist, sta poskrbela Peterletova otroka. Knjigo je souredil Peterletov sin Ožbej Peterle, kot tipkarica pa je sodelovala tudi Peterletova hči Neža. Knjiga s 24 intervjuji z nekdanjimi demosovci Lojzetom Peterletom, Ivanom Omanom, Igorjem Bavčarjem, Dimitrijem Ruplom, Marjanom Podobnikom, Francetom Bučarjem, Spomenko Hribar, Jožetom Mencingerjem idr. v družbi Kučana, Cirila Ribičiča in Gregorja Golobiča je predvsem hvalnica Kučanovemu konceptu velike rdeče-črne koalicije, v kateri je slovenska desnica sodelovala zlasti v obdobju Drnovškovega vladanja in zato plačala visoko ceno. Ker je slovenska desnica raje sodelovala v velikih rdeče-črnih koalicijah, je v 25 letih samostojne države zdržala celoten mandat zgolj ena desna vlada, in sicer prva Janševa (2004‒2008), dve, Peterletova (1990‒1992) in druga Janševa vlada (2012‒2013), sta predčasno padli s konstruktivno nezaupnico, in to obe zaradi desnih koalicijskih partnerjev, ki so tekli v koalicijski objem levice.

Iz knjige Slovenija in pika! lahko jasno vidimo, zakaj so slovenski desničarji poraženci tranzicije. Knjiga dokazuje, da se iz napak niso nič naučili, zato jih ob simbolnem datumu, 25-letnici osamosvojitve, ponavljajo in jih legitimizirajo. Gre namreč za hvalnico veliki rdeče-črni koaliciji, ki z izborom »rdečih in črnih« sodelujočih napoveduje, da se bo ta praksa nadaljevala tudi v bodoče. Predstavniki slovenske desnice so svoje tranzicijske napake ovekovečili v knjigi v zameno za pet minut slave in kakšno poceni hvalnico v levičarskih dominantnih medijih. Mislijo, da so velike face, v resnici še naprej igrajo bedaka za levico, ker so v svojo knjigo uvrstili tiste, ki so v zadnjih 25 letih nenehno delovali proti njim. Posebna cvetka je Ivan Oman, ki nenehno hvali Kučana, za Janšo pa je rekel, da zgolj njegov obstoj zagotavlja zmago levice!

Največji problem je Peterle, ki vedno znova kolaborira v zameno za male usluge, trepljanje po rami in dosmrtno ohranitev stolčka evropskega poslanca za milijon evrov plače na mandat. Sicer ne bi v knjigi paktiral s tistimi, ki so mu kopali politični grob pred 25 leti in tudi pozneje. Demosovska kolegica Hribarjeva je rovarila proti njemu in napisala pamflet Zaustaviti desnico! Skupaj z Ruplom in Bavčarjem je Hribarjeva aktivno prispevala k Peterletovemu strmoglavljenju s premierskega stolčka. Kučan, ki se mu Peterle klanja, je Peterleta rušil javno in zakulisno pred osamosvojitvijo in po njej. Da ne govorimo o eldeesovskemu kadrovniku Golobiču, ki je bil v velikih koalicijah in izven njih nenehni grobar slovenske desnice. Poleg Kučana je tudi komunist Ribičič predstavnik tiste stare Slovenije, ki jo Peterle vseskozi napada, vendar nenehno teče v njen objem.

V knjigi Slovenija in pika! manjka Janša, vendar posredno kljub temu sodeluje v njej. Od knjige se ni distanciral. Še več, aktivno sodeluje s tistimi, ki s to knjigo legitimizirajo Kučanovo vlogo med osamosvojitvijo, o kateri Janša nenehno dvomi in na tem gradi svojo politično identiteto. Oman, Rupel in Bavčar so še vedno člani predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki je proti Kučanu in Plutu vložilo ovadbo za veleizdajo med procesom osamosvojitve, medtem ko je Peterle iz VSO izstopil šele po predstavitvi knjige Slovenija in pika!, s čimer je dokončno potrdil, da je Kučanov človek. Ker so vsi ti sodelovali v knjigi Slovenija in pika! z ovadenima Kučanom in Plutom, se lahko vprašamo, kdo je pri tem nor?! Janša nenehno razpravlja o Kučanu, dejansko bi moral razpravljati o Peterletu, Omanu, Ruplu, Bavčarju in drugih v tej knjigi, ki legitimizirajo Kučana in s tem neposredno izpodbijajo Janšo. Namesto da se Janša ukvarja z dogodki pred 25 leti, naj si raje ogleda, kaj se dogaja tukaj in zdaj z njegovimi domnevnimi kompanjoni!

Še večji problem je, da bo Janša jutri ločeno praznoval obletnico osamosvojitve na proslavi Za mojo Slovenijo s Peterletom in Omanom, ki sta s sodelovanjem v knjigi spet pokazala, da podpirata Kučanovo idejo rdeče-črne koalicije, ki je za desnico pogubna. In to ni vse: Janša bo z Omanom in Peterletom obletnico osamosvojitve praznoval še dan pozneje, 26. 6. 2016, in sicer na 23. taboru Slovencev po svetu. Namesto da Janša praznuje s Peterletom in Omanom, bi ju zdaj moral dokončno brcniti v rit.