Mnenja so soočili predsedniki strank, ki jim zadnje javnomnenjske ankete obetajo največ podpore: Miro Cerar (SMC), Janez Janša (SDS), Karl Erjavec (DeSUS), Dejan Židan (SD), Ljudmila Novak (NSi), Franc Bogovič (SLS), Zoran Janković (PS) in Alenka Bratušek (ZaAB).
Kar nekaj časa so predsedniki strank namenili vprašanju privatizacije, s poudarkom na prodaji Telekoma Slovenije. Bratuškova je na vprašanje, ali je še mogoče ustaviti prodajo tega podjetja, odvrnila, da politika vedno lahko spreminja svoje odločitve, je pa vprašanje, kako kredibilna je država, če ustavi že začete postopke. Cerar je poudaril, da prodaji Telekoma kot strateškemu podjetju ni naklonjen, Janković pa je izrecno dejal, da bi to prodajo ustavil.
Janša je spomnil, da je bila prodaja Telekoma ustavljena že leta 2008, ko je bila cena delnice štirikrat višja kot zdaj, in če se to zgodi še enkrat, ga bomo "čez tri leta prodajali še za štirikrat manj". Židan je poudaril, da je pri prodaji podjetij pomembna ohranitev delovnih mest.
Erjavec je pojasnil, da v DeSUS trenutno podpirajo privatizacijo Telekoma, a da država ohrani kontrolni delež. Novakova je izpostavila, da mora država prodati podjetja odgovornemu lastniku, v SLS pa po Bogovičevih besedah nasprotujejo prodaji infrastrukturnih zadev, medtem ko podpirajo privatizacijo Telekoma.
Pri vprašanju, kdaj in za koliko bodo zmanjšali javni dolg, je bil konkreten Janković, ki je dejal, da bi ga od leta 2016 zmanjševal za eno milijardo evrov in bi se v primeru neuspeha takoj umaknil. Bogovič je povedal, da je v dveh letih najprej treba "priti na nulo".
Erjavec je izpostavil pomen podpore izvoznega gospodarstva in vzdržnega dolga. Židan je pojasnil, da v novi vladi več ne bo potrebe za naraščanje dolga, Bratuškova pa, da se je s sanacijo bančnega sistema "več ali manj" stabiliziral, a da ga je treba postopoma zniževati. Cerar je za zniževanje dolga izpostavil nekaj ukrepov, med drugim zeleno davčno reformo in fiskalne ukrepe.
Po Janševih besedah so vsi ukrepi SDS usmerjeni v to, da se porabi toliko, kot se ustvari. Novakova je dodala, da bodo storili vse za zagon gospodarstva.
Sodelujoči so odgovarjali tudi na vprašanje, kdaj bi znižali davke na plače in tako spodbudili konkurenčnost. Strinjali so se, da je gospodarstvo preobremenjeno, a bi problematiko reševali na različne načine.
Janša bi davek znižal za toliko, da bo Slovenija konkurenčna. Cerar rešitev med drugim vidi v večji plačilni disciplini. Bratuškova bi sredstva iskala v davku na potrošnjo in premoženje, Janković v velikih infrastrukturnih projektih, Novakova v znižanju trošarin na pogonska goriva, Bogovič pa v znižanju dohodnine. Židan izpostavlja rast gradbene dejavnosti v zadnjem času, Erjavec pa priložnosti Slovenije na tujih trgih.
V razpravi o problematiki pravosodja se prvaki strank niso mogli izogniti zadevi Patria. Janša je znova poudaril, da slovenska javnost vse doslej ni vedela tega, da je obsojen za kaznivo dejanje, ki sploh ne obstaja. Bogovič je dodal, da je za slovensko sodstvo sramotno, da že tretjo kampanjo zaznamuje isti sodni proces.
Bratuškova je poudarila, da je sodbe sodišč treba spoštovati. Sprašuje se, kako naj pravni državi zaupajo ljudje, če jih še nekateri politiki ne. Tudi Cerar je dejal, da brez spoštovanja institucij pravne države sistem ne more delovati, priznal pa je, da je zaupanje v pravno državo omajano.
V razpravi o morebitnih povolilnih koalicijah so predsedniki večinoma zagovarjali povezovanje s sorodnimi strankami. Cerar pa je poudaril, da želijo biti povezovalni element, zato so pripravljeni na pogovore z vsemi. Tudi Janša je izrazil pripravljenost na sodelovanje. "Jaz se bom pogovarjal tudi s gospodom Cerarjem, če me bo obiskal na Dobu," je dejal.
Novakova je poudarila, da koalicija ne more narediti ničesar, če je preveč raznovrstna. Bratuškova pa je prepričana, da je sama v letu dni že pokazala, da zna sodelovati.
Bogovič je spomnil, da je vsem na soočenju prisotnim prvakom strank poslal zavezo za dogovor o ključnih projektih za Slovenijo in jih pozval k podpisu. Odgovoril mu je le Janković, ki je dejal, da je takoj za podpis te zaveze, a da poleg navedenih projektov manjka še nekaj ključnih konkretnih programov na področju gospodarstva.