Kot je po položitvi venca povedal Josipović, so se prišli pokloniti žrtvam "križeve poti", zlasti tistim ljudem, ki so življenja izgubili brez krivde in sodišča. "Trajen spomin na žrtve je del naše tradicije in spomin nanje bomo ohranili za vedno," je dejal hrvaški predsednik.
Šprem je dejal, da se je resnica o žrtvah dolgo prikrivala, zato je zdaj čas, da na Hrvaškem vnovič preučijo zakon o praznikih in dela prostih dneh. Dan spomina na te dogodke bi po njegovem mnenju morali urediti drugače, saj je danes zaradi različnih razumevanj v vsem skupaj veliko nasprotij. Napovedal je strokovno javno razpravo, s katero bodo poiskali primerne načine obeležitve povojnih dogodkov na primeren in sodoben evropski način.
Da gre na Teznem za največjo množično grobišče z več tisoč žrtvami, je opomnil tudi premier Milanović, ki ima danes v Mariboru na programu tudi srečanje s slovenskim kolegom Janšo. Milanović je obsodil povojne zločine in dejal, da je šlo večinoma za nedolžne žrtve, zato je na to mesto potrebno prihajati tudi v prihodnje.
"Kako bomo to obeležili na Hrvaškem, se bomo dogovorili doma," je dejal Milanović in dodal, da se z današnjim obiskom treh najvišjih predstavnikov oblasti žalostna zgodba ne bo zaprla, saj da so na Hrvaškem ljudje, ki živijo od konfliktov, in jih bodo vedno iskali.
Na Teznem so leta 1999 ob takratni gradnji avtoceste naleteli na ostanke več kot tisoč trupel. Med žrtvami naj bi šlo predvsem za žrtve hrvaške, srbske in črnogorske narodnosti, ki so jih kot zajete pripadnike jugoslovanskih kvizlinških formacij in njihove družinske člane maja 1945 po koncu vojne množično pobijali posebni eksekucijski vodi tedanjega Komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije (Knoj) in pripadniki komunistične tajne policije Ozna.
Milanović se je žrtvam na Teznem, takrat kot predsednik opozicijske SDP, poklonil že septembra 2008, medtem ko je Josipović to kot prvi hrvaški predsednik storil junija 2010. Takrat je obiskal na novo urejeni spominski park na pokopališču Dobrava, pozneje pa je venec položil tudi na Pliberškem polju na avstrijskem Koroškem.
Tezno velja za najbolj množičen kraj povojnih pobojev na "križevi poti", saj so komunisti maja 1945 tam pobili približno 15.000 ujetih vojakov in civilistov, medtem ko je bilo na Pliberškem polju po ocenah strokovnjakov ubitih manj ljudi.
Poboji vojakov in privržencev Neodvisne države Hrvaške (NDH) so se zgodili, potem ko so zavezniki v Pliberku na avstrijskem Koroškem maja 1945 jugoslovanski vojski izročili hrvaške prebežnike.