Predsednik SDS in njegov odvetnik sta namreč 20. junija lani sklicala novinarsko konferenco, na kateri sta predstavila kazensko ovadbo, ki sta jo vložila zoper Branko Zobec Hrastar, avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria. Očitala sta ji zlorabo uradnega položaja, ker da je v obtožnem predlogu kot ključni dokaz proti predsedniku SDS navedla izmišljen in ponarejen dokument.
A Janša in Matoz z ovadbo in pozneje obtožnim predlogom proti Zobec Hrastarjevi nista uspela. Njuno ovadbo je zavrglo ljubljansko okrožno tožilstvo, nato pa je Janša prevzel pregon in kot subsidiarni tožilec proti nekdanji višji državni tožilki vložil obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. A ljubljansko okrajno sodišče je oktobra lani obtožni predlog zavrglo kot neutemeljen. Januarja letos so tak sklep potrdili še višji sodniki.
Nato pa je zoper oba tožilstvo prejšnji mesec vložilo neposredno obtožnico zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe in žaljive obdolžitve na račun nekdanje tožilke Zobec Hrastarjeve. Za prvo kaznivo dejanje je sicer zagrožena kazen zapora do dveh let, za drugo pa denarna kazen ali kazen zapora od šestih mesecev.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so za Delo potrdili, da so neposredno obtožnico zoper Matoza in še eno osebo prejeli 23. februarja.
Kot je v današnji izjavi za javnost v Kopru pojasnil Matoz, je dejstvo, da je vse, kar je napisal v kazenski ovadbi zoper Zobec Hrastarjevo in kar je povedal na novinarski konferenci junija 2011, resnično: "Resnično je, da je v obtožni predlog na strani 70 navedla neresnično dejstvo z namenom, da obremeni gospoda Janeza Janšo."
Tako je tožilka navedla, da je Marija Badovinac Crnkovič poslala elektronsko sporočilo Wolfgangu Riedlu in v njem navedla, da je bil Janša seznanjen z izbiro Rotisa in da naj bi celotno zadevo izbire spremljal. Kot trdi Matoz, v kazenski ovadbi, ki jo je spisala policija, pa je nasprotno "jasno zapisano, da je to elektronsko sporočilo bilo samo osnutek in da ni bilo nikoli poslano". Tako je izhajalo tudi iz uradnega zaznamka o pregledu računalnika, je dodal Matoz.
Ob tem je opozoril, da so tako kot on vsebino obtožnega predloga razumeli vsi, ki so obtožni predlog brali. Matoz je zoper obtožnico, ki mu je bila vročena pred tednom dni, že podal ugovor, sicer pa meni, da je obtožnica neutemeljena in da bo njegovemu ugovoru v celoti ugodeno.
Hkrati je odvetnik izpostavil, da Janša obtožnice še ni prejel, saj so mu jo poslali na napačen naslov na Mesarsko ulico v Ljubljani, zato se mu zdi neprimerno, da je bila javnost z obtožnico seznanjena, še preden so jo vročili vsem strankam.
V izogib dilemam o tem, kaj je Zobec Hrastarjeva dejansko napisala v obtožnem predlogu, pa je Matoz pridobil še strokovno mnenje jezikoslovke Helene Dobrovoljc. Ta je jasno zapisala, dodaja Matoz, "da ni nikakršne dileme, da je tožilka zapisala ravno to, kar smo mi v kazenski ovadbi zatrjevali, torej da je Marija Badovinac poslala elektronsko sporočilo gospodu Riedlu".
Kazenski postopek, ki ga je Matoz vložil zoper Zobec Hrastarjevo, medtem še ni končan, saj se bo zadeva reševala na vrhovnem sodišču, je še navedel Matoz. Prepričan je namreč, da je Zobec Hrastarjeva z omenjenim zapisom v obtožni predlog dejansko navedla neresnico in s tem storila kaznivo dejanje.