Janša: Do leta 2015 lahko uravnotežimo proračun

V zadnjih letih smo si na letni ravni sposodili dve milijardi evrov, zato smo imeli šestodstotni proračunski primanjkljaj, je dejal Janša. Z zmanjšanjem porabe si bomo morali letos sposoditi milijardo evrov, kar pomeni, da bo proračunski primanjkljaj triodstoten oz. pol manjši kot v zadnjih letih, je poudaril. Dodal je, da zmanjšanje proračunskega primanjkljaja zahtevajo tudi institucije v EU.

Premier Janša je dejal, da z odpravo privilegijev javnih funkcionarjev, ki jih v okviru varčevalnih ukrepov predlaga vlada, ne bomo privarčevali stotine milijonov evrov, bomo pa privarčevali več deset milijonov evrov, kar je precej. Ob tem je ocenil, da bi s podaljšanjem interventnega zakona, ki predvideva zamrznitev plač v javnem sektorju, pokojnin.., lahko ustvarili za nekaj manj kot četrt milijarde evrov prihranka. Interventni zakon sicer velja do konca junija.

Janša je tudi ocenil, da se socialni partnerji zavedajo, da časa ni več. Kot je dejal, bi morali danes predlagane ukrepe sprejeti že septembra oz. oktobra lani, "ko smo se ukvarjali z nezaupnico prejšnji vladi", vlada pa bi se zdaj morala ukvarjati z vsebino dolgoročnih strukturnih reform. Zato zdaj vlada počne oboje, in sicer sprejema strukturne reforme in ustavlja padanje Slovenije, je dejal.

Ukrepe bo treba sprejeti kmalu, saj mora biti rebalans sprejet do konca aprila. 11. maja bo EU ocenjevala države članice, če ukrepov Slovenija ne bo sprejela, bo ocena za Slovenijo negativna. To pa pomeni nadaljnje padanje bonitete in še dražje zadolževanje, ocenjuje Janša.

Premier je ob tem poudaril, da je na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dejal, da je največji problem Slovenije verodostojnost. Slovenija je v zadnjih letih v EU sporočala kaj vse bomo naredili, potem pa tega nismo. Zato so se bonitetne ocene znižale, je dejal.

Premier je poudaril, da če dogovora med socialnimi partnerji ne bo, bodo morali tisti, ki bodo dogovor blokirali, prevzeti odgovornost. Odgovornost pa bo moral prevzeti tudi DZ. Glede na vzdušje na ESS je Janša optimist, saj meni, da je vsaj delno ukrepe možno uskladiti, je poudaril.

Predsednik vlade se je ustavil tudi pri primerih podjetij Primorje in Papirnica Radeče in dejal, da bi morali za dogajanje v omenjenih družbah prevzeti odgovornost lastniki. Zdi se mu nenavadno, da bi država v primeru Papirnice Radeče dokapitalizirala to podjetje, ki ga nočejo dokapitalizirati lastniki. V primeru Primorja pa je - tako Janša - nenavadno, da je nova uprava prodala najbolj dobičkonosno podjetje Rudis, zdaj pa od države pričakuje dokapitalizacijo.

Kot je ocenil, bi bilo v omenjenih družbah urediti lastniška razmerja, pri čemer bi lahko pomembno vlogo pri sanaciji prevzele tudi banke upnice. Te bi lahko spremenile svoje terjatve v lastniške deleže, kot so to storile tudi v nekaterih drugih primerih.