V ospredju pogovorov sta boj proti dolžniški krizi v območju z evrom ter krepitev gospodarskega sodelovanja med državama - predvsem pregled možnosti za morebitne nove nemške investicije v Sloveniji ter krepitev sodelovanja na infrastrukturnem področju.
Gre za Janšev prvi dvostranski uradni obisk v tujini. Uradni del bo sicer potekal le danes, ko bo Janšo z vojaškimi častmi sprejela Merklova, medtem ko se je obisk začel že v torek s pogovori Janše in predsednika uprave Deutsche Bahn. Vsebine pogovorov v delegaciji niso razkrili, verjetno pa sta govorila o oživitvi projekta logističnega holdinga, v katerega bi bile poleg Deutsche Bahn vključene slovenske družbe Luka Koper, Slovenske železnice in Intereuropa.
Poleg krepitve dvostranskega sodelovanja bodo tema današnjih pogovorov po navedbah iz kabineta premiera reformni procesi v obeh državah ter aktualna vprašanja, s katerimi se soočata EU in širša mednarodna skupnost, kot so protikrizni ukrepi, večletni finančni okvir EU ter ratifikacija pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) in pogodbe o t.i. fiskalnem paktu.
Za razliko od Slovenije je Nemčija ena redkih evropskih držav, ki je dolžniška kriza ni huje prizadela, nujne strukturne reforme pa je izpeljala še pred krizo. Vlada v Berlinu za letos napoveduje 0,7-odstotno, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno rast BDP. Nemčija tako ostaja motor rasti v Evropi in velja pri vlagateljih za "varno zavetje".
Pri odločanju o tem, kako naj poteka boj z dolžniško krizo, ima beseda Merklove v Bruslju zagotovo veliko težo. Njeno vodilo pri tem je javnofinančna disciplina. Kanclerka odločno nasprotuje spodbujanju rasti z novim zadolževanjem, kar ji med drugim očita evropska levica.
