Revija Reporter
Slovenija

Jankovićevi neprijavljeni dragoceni uri Klemenčiča nista zanimali

Nenad Glücks

22. jan. 2013 6:01 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Zoranu Jankoviću ni bilo treba protikorupcijski komisiji kot del premoženja prijaviti dragocenih ur znamk Cartier (7.250 evrov) in Zenith (od štiri do šest tisoč evrov).

Zamrznjeni predsednik Pozitivne Slovenije in trajno žareči župan Ljubljane Zoran Janković nosi nič kaj proletarsko uro. Čeprav ga nekdanji predsednik Milan Kučan prišteva med politike z izrazitim socialnim čutom, se je na Jankovićevem zapestju pred nekaj dnevi bleščala ura calibre de cartier švicarskega proizvajalca Cartier, vredna 7.250 evrov, krasi pa jo 27 dragih kamnov. Ohišje je iz plemenitega jekla, luneta pa iz rdečega zlata, prekriva jo safirno steklo. Pas je iz reptilovega usnja. Da je Janković ljubitelj dragocenih ur, smo  pisali že novembra 2011 pred državnozborskimi volitvami. Tedaj je nosil prestižni model elite class reserve de march švicarske znamke Zenith. Cena slednje je glede na različne prodajalce od štiri do šest tisoč evrov. Njeno ohišje je iz plemenitega jekla, ponaša se s safirnim steklom in reptilovim usnjem.

Očitno si je Janković vmes zaželel še nekoliko dražjo uro, čeprav se mu ni, kot poudarja, prav nič povečalo premoženje, odkar je župan. Kaj je naredil z nekdanjo uro, ne vemo, obe znamki pa sta med najbolj uglednimi. Posamezne modele Zenitha prodajajo celo po vrtoglavi ceni 350 tisoč evrov, nekateri modeli družbe Cartier pa dosegajo ceno 123 tisoč evrov.

Na Jankovića smo naslovili vprašanje, iz katerih virov je kupil dragi uri, ali ima v lasti še katero dragoceno uro, katero. Z ljubljanske mestne občine so sporočili le to, da je uro dobil od svoje družine kot darilo za rojstni dan, niso pa razkrili, katero od teh dveh je dobil za darilo, od kod druga ura, ali ima še katero podobno drago, katere znamke. Komisijo za preprečevanje korupcije smo prosili za odgovor, ali je uri kot del svojega premoženja prijavil komisiji, ali je prijavil še druge ure. Kaj je navedel kot izvor denarja, s katerimi jih je plačal. Pri KPK pravijo, da so po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije zavezanci komisiji dolžni prijaviti samo premičnine v vrednosti več kot deset tisoč evrov za posamezen kos. V konkretnem primeru torej velja, da Janković po zakonu ni bil dolžan prijaviti omenjenih premičnin. Glede vsebine objavljenega poročila o Jankovićevem premoženja v KPK razlagajo, da so v njem le tisti podatki, ki so neposredno pomembni za ugotovljene kršitve.

Komisija po veljavni zakonodaji javnosti ne more dati podatkov o celotnem premoženju zavezancev, saj gre za osebne podatke. Pravno podlago imajo le za objavo podatkov o tistem delu premoženja, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, ne morejo pa razkriti celotnega premoženja zavezancev.