Projekt gradnje Športnega parka Stožice, paradnega konja županskega mandata Zorana Jankovića v Ljubljani, je zašel v slepo ulico. Uresničuje se naša napoved pred nekaj meseci, da se bo predvideni glavni financer projekta, srbski Delta Holding v lasti Miroslava Miškovića, zaradi finančne krize morda kar umaknil. Denarja ni od nikoder, Delta pa ga skuša neuspešno pridobiti celo s hipoteko na stavbno pravico na zemljiščih v Stožicah.
Čeprav je ljubljanski župan mojster zakulisnih iger v poslih, tudi on ni mogel več prikrivati hudih finančnih težav, v katerih se je znašel srbski tajkun Miroslav Mišković oziroma njegovo trgovsko podjetje Delta Holding. Nosilec projekta Športnega parka Stožice, ki bi imel nogometni stadion s 16 tisoč sedeži in športno dvorano z 12 tisoč sedeži, je sicer na podlagi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu z mestno občino Ljubljana družba GREP na čelu z Urošem Ogrinom. GREP je skupno podjetje Gradisa skupine G in Energoplana, na javnem razpisu sta ti firmi skupaj z Merkurjem Bineta Kordeža (kasneje je izstopil iz posla) za večinski delež udeležbe v javno-zasebnem partnerstvu MOL ponudili največ, 81 milijonov evrov. Seveda tega denarja še zdaleč nimata, Merkur kot velika družba pa je na začetku sodeloval zgolj za izpolnjevanje razpisnega pogoja, da mora partner MOL imeti vsaj 300 milijonov evrov letnih prihodkov v letu pred razpisom. Poznavalci so prepričani, da kljub javnemu razpisu Gradis skupina G in Energoplan nista bila pripuščena k projektu po naključju. Obe družbi sta v preteklih letih veliko poslovno sodelovali z Mercatorjem, ko ga je vodil Janković, in tudi z družbo Electa, ki jo je ustanovil sedanji župan, kasneje pa prevzel njegov sin Damijan. Čudežna paličica, s katero bi GREP pričaral denar za športni park, se imenuje velikanski trgovski center z več kot sto tisoč kvadratnimi metri prodajnih površin tik ob športnem parku. Zanj so seveda zanimajo zasebni investitorji. GREP se je dogovoril z Delto Holdingom oziroma Miškovićem. Ta bi moral v gradnjo trgovskega in športnega dela vložiti 242 milijona evrov, park pa bi moral biti po pogodbi končan že konec junija naslednje leto.Molk Delte Holdinga
Mnogi menijo, da niti Mišković ni bil izbran po naključju, saj se je prav z njim Janković pred nekaj leti dogovarjal o morebitnem lastniškem povezovanju Delte in Mercatorja. GREP je tako lani poleti z družbo Delta Immobilia pod vodstvom Dejana Racića v lasti Delte Holdinga sklenil pogodbo o gradnji centra. Srbi so triumfirali, v glasilu Delte Holdinga v angleščini so celo zapisali, da naj bi se gradnja trgovskega središča z uporabnim prostorom dvesto tisoč kvadratnih metrov začela že konec lanskega leta. Od tega ni bilo nič in vprašanje je, kdaj bo. Gospodarska kriza je zelo udarila tudi v Srbiji, posebej po trgovcih, in Delta nima prostih sredstev za ljubljanski projekt. Po pisanju srbskih medijev naj bi bil Mišković pri bankah zadolžen celo v višini 750 milijonov evrov, dolgove pa zaradi slabšega poslovanja svoje trgovske verige menda vse težje odplačuje. Po mnenju nekaterih naj bi za poplačilo dolgov kmalu prodal kar 60 odstotkov Delte in se usmeril bolj h gradnji nepremičnin v Beogradu. Na Delto Holding smo poslali več vprašanj, med drugim zakaj niso plačali vseh obveznosti do Grepa in kdaj naj bi jih; ali je še realno dokončanje športnega parka do junija prihodnje leto; ali je celoten projekt zaradi ekonomske krize ogrožen. Kot pravijo, za zdaj na vprašanja ne bodo odgovorili. V sedanjem položaju je Ljubljana za tajkuna očitno deveta skrb, in tako je direktor Grepa Uroš Ogrin prejšnji teden naposled razkril, da Delta ne izpolnjuje v celoti pogodbenih obveznosti. Kaj to dejansko pomeni, je že nekaj dni zatem pojasnil Janković: Delta je svojemu partnerju Grepu do zdaj nakazal komaj pet milijonov evrov, čeprav bi jih morala že do konca lanskega leta dvajset milijonov. Kot pravi župan, se zdaj Grep in Delta dogovarjata, kdaj bodo plačali, če sploh bodo. Če jim ne bo uspelo, se bodo pogodbo z Delto razveljavili, ob tem pa naj bi Grep uveljavil kar 20 milijonov evrov pogodbene globe ter poiskal novega trgovca, ki bi lahko investiral. Tega naj bi ob tako črnem scenariju našli že v treh mesecih, to pa je v najhujši gospodarski krizi, milo rečeno, naivno.
VEČ V TISKANI IZDAJI