premk1 Svet24.si

Francki se mož oglaša z drugega sveta

morski pes, avstrijska turistka Svet24.si

Morski pes avstrijski turistki odgriznil nogo in ...

sds, janez janša, Necenzurirano

Demontaža druge republike #kolumna

golob jansa bobo Reporter.si

Kako Janša Goloba blati pred Evropo - in kako ...

imgonline-com-ua-twotoone-49R0E54WwN2Z3bU Ekipa24.si

To lahko samo Hojs! Odziv na epsko zmago nad ...

Domen in Luka Odkrito.si

Veste, kdo sta ta dva SLOVENCA? Sta SVETOVNO ...

doncic-cuban Ekipa24.si

Nor prizor iz Cubanove pisarne: Gledal Dončića, ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Jankovićev Robert Golob je slovenski elektrotajkun

Deli na:
Jankovićev Robert Golob je slovenski elektrotajkun

Foto: Bobo

Energetski trg je med najbolj okusnimi pogačami, ki si jih delijo lobistični krogi. Predstavljamo zgodbo o slovenskem vstopanju na bosanski energetski trg z zelo sporno prakso. V bosansko igro je vpleten tudi Robert Golob, eno prvih imen slovenske energetike. Golob si je pred tem po podjetju Gen-I zagotovil zelo velik vpliv na prodajo elektrike iz NEK in pri tem sklenil nekaj odličnih poslov (prodaja deleža Istrabenza Gorenje), njegova »kolonizacija« Bosne pa je tamkajšnje medije spravila na noge.

Vstop podjetij, ki jih vodi novogoriški podjetnik in politični sodelavec Zorana Jankovića oziroma njegove Pozitivne Slovenije, na bosanski trg so namreč v Bosni doživeli kot sovražni prevzem. Ob tem so na dan prišli tudi video posnetki, na katerih se Nihad Spahalić, eden od Golobovih poslovnih partnerjev, pogovarja s kolegom o provizijah in lastniških deležih pri poslu gradnje dveh hidroelektrarn na Neretvi. Mediji so zadevo takoj prekrstili v afero energetska mafija, ki je v Bosni bila ena od odmevnejših afer v letu 2009. V Sloveniji pa je skoraj nismo odkrili. Spahalić se tu predstavlja kot zastopnik enega od hčerinskih podjetij iz galaksije Roberta Goloba.

Osvajanje bosanskega trga

V tej galaksiji je namreč tudi »sporno« podjetje, ki je registrirano v Sarajevu. Gre za firmo Intrade energija, d. o. o., ki posluje v bosanski prestolnici. Zakaj je to podjetje tako zanimivo za slovensko javnost? Ne samo zato, ker je njegov lastnik slovensko podjetje (Istrabenz investicijski inženiring, d. o. o.), ampak tudi zato, ker se je Intrade energija leta 2009 v bosanskih medijih pojavila v okviru afere zelo nejasnega dodeljevanja državnih koncesij za gradnjo hidroelektrarn na Neretvi. Ta zgodba je le bežno prišla v slovenske medije.

A pojdimo po vrsti. Bosanska družba Intrade energija je v 51-odstotni lasti slovenske družbe Istrabenz slovenski inženiring, d. o. o. Njen predsednik uprave je seveda Robert Golob, ki to funkcijo opravlja že od julija 2007. Njen stoodstotni lastnik pa je firma Iges oziroma  še nedavno Istrabenz Gorenje (direktor spet Robert Golob), za katero sta Istrabenz in Petrol. Ta je v lastniško strukturo Igesa vstopil šele 29. julija letos namesto Gorenja in z odkupom desetodstotnega deleža, ki si ga je lastil sam Golob. Sklepamo lahko, da se družba Istrabenz slovenski inženiring vsaj v zadnjih letih v celoti posveča bosanski hčerinski družbi Intrade energija. V letu 2010 je bil Istrabenz investicijski inženiring brez poslovnih prihodkov, imel je zgolj finančne prihodke od delovanja hčerinske bosanske firme. Skratka sam ni nič ustvaril, pobral je samo sadove družbe Intrade energija, ki je lani ustvarila za 1,2 milijona evrov prometa in dosegla izgubo v višini146 tisoč evrov.

Družba se ukvarja s proizvodnjo električne energije v štirih hidroelektrarnah na Neretvi. V letnem poročilu za leto 2010 slovenskega lastnika bosansko-slovenske energetske firme lahko ugotovimo, da ima Istrabenz slovenski inženiring še 917 tisoč evrov sredstev, namenjenih realizaciji projekta hidroenergetskega sistema na Neretvi, in 5,8 milijona evrov veliko bančno posojilo za financiranje štirih hidroelektrarn.

Ribarjenje v kalnem sredi Neretve

Omenjeni posli slovenskih energetikov v Bosni bi sami po sebi ne bili sporni, a zgodba je nekoliko širša. Osnovno vprašanje je, kako je slovenski partner prišel do njih. Bosanski mediji so leta 2009 pisali o spornosti tega posla, ki menda močno diši po korupciji in izigravanju bosanskih državljanov. Zakaj? V Bosni je bila dalj časa zakrita prava lastniška sestava podjetja Intrade energija. Kot njen lastnik se je najprej predstavljal Nihad Spahalić, poslovni partner Roberta Goloba (skupaj sta med drugim sedela tudi v nadzornem svetu Intrade energije). Pravo lastništvo so kasneje razkrili bosanski mediji. Družba Intrade je od vsega začetka računala na donosen posel z elektrarnami. V igro za 300 milijonov evrov velik delež (taka je ocena bosanskega tiska) je tako prišlo osem avstrijskih podjetij in sporni Intrade energija. Intrade energija naj bi bil bosanskim oblastem posebno po godu: po pisanju hrvaškega Poslovnega dnevnika naj bi takratni bosanski minister za industrijo Vahid Hećo želel slovensko-bosanski firmi dodeliti koncesijo za gradnjo osmih velikih hidroelektrarn na podlagi samoiniciativne ponudbe.

To pa ni šlo po njegovih željah, ker je samoiniciativno ponudbo poslalo tudi podjetje Tehel, za katerim naj bi bili italijanski investitorji. Zato je bil nujen javni razpis. Slovensko-bosanska Intrade energija pa kljub temu ni ostala povsem praznih rok. Kljub vsemu ji je uspelo s koncesijo dobiti posel gradnje manjših hidroelektrarn na Neretvi. Kako je do tega prišlo, je spet stvar številnih ugibanj. Obstajajo pa utemeljeni sumi, da ni šlo za kristalno čist posel, ampak prej za lobistično »spretnost« in poznavanje odgovornih oseb na pravih mestih v bosanski državni administraciji. To lahko sklepamo iz posnetkov, ki jih je objavil sarajevski dnevnik Dnevni avaz na svoji spletni strani 22. marca 2009 in jih je isti dan tudi popisal v tiskani izdaji.

Gre za pogovor med Nihadom Spahalićem, takratnim direktorjem Intrade energija, in Safetom Oručevićem, nekdanjim poslancem in županom Mostarja ter takratnim zastopnikom avstrijskih firm, ki so se zanimale za energetske posle. Poslovneža sta se srečala 17. marca 2009. Posnetki, do katerih je prišel bosanski dnevnik, so bili nekaj časa dosegljivi na internetu, a so jih potem umaknili. Šlo je za več kot uro dolg pogovor, v katerem sta se poslovneža dotaknila številnih tem, vezanih predvsem na energetske posle. Posnetki so sprožili številne odmeve v BiH, ker so v njih omenjeni tudi politiki in vidne osebnosti. V delu, kjer obravnavata podjetje Intrade energija, teče beseda o gradnji dveh hidroelektrarn na Neretvi, za katere naj bi si Spahalić že več kot pet let prizadeval pridobiti koncesijo s samoiniciativno ponudbo.

Oručević in Spahalić naj bi, po pisanju Dnevnega avaza, dobila nalogo, naj izdelata strategijo, kako naj s pomočjo Harisa Silajdžića, člana predsedstva BiH med letoma 2006 in 2010 in predsednik BiH v letu 2008 in še 2010, pridobita soglasje s strani komisije za koncesije Federacije BiH in tamkajšnje vlade. Koncesijo so želeli dobiti v mesecu dni, da bi jo kasneje lahko naprej preprodali in ob tem mastno zaslužili. Govori se o stotinah  milijonov konvertibilnih mark. Med drugim je iz pogovora razvidno tudi, da se Spahalić in Oručević pogovarjata o deležu, ki bi ga v celotnem poslu moral ohraniti slovenski partner. Iz transkripcije pogovora lahko razberemo Spahalićevo ugotavljanje, da ima lahko Istrabenz v družbi, ki investira v gradnjo hidroelektrarne, največ 15- odstotni delež. Ker je Istrabenzov delež 51-odstoten, je Spahalić še razlagal sogovorniku, bi moral slovenski partner izstopiti iz lastništva. Kasneje je beseda tekla tudi o tem, da bi ustanovili novo podjetje, ki bi skrbelo za realizacijo hidroelektrarne na Neretvi, Intrade HES Neretva.

Sogovornika sta se še pred tem pogovarjala tudi o avstrijskih partnerjih, tekmecih za slovenska podjetja na bosanskem trgu. Njun pogovor kaže, da je bil lobist avstrijskih firm, ki so se potegovale za posel, slovenski koroški rojak Valentin Inzko, ki je prav takrat bil visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino. Inzko je Oručevićeve navedbe označil za manipulacijo in zanikal vsakršno vpletenost v lobistične posle za avstrijska podjetja.

Golobovo koloniziranje Bosne

Bosanski mediji so se po razkritjih o pravem lastništvu podjetja Intrade energija in o nejasnih poslih s koncesijo slovensko-bosanski firmi spravili na Spahalića, ki je bil zastopnik firme, in Roberta Goloba kot lastnika. Pravo lastništvo je bilo prikrito, ker so slovenski vstop na bosanski trg v Bosni razumeli kot norčevanje zaradi negativnih izkušenj v zvezi z NLB (bosanski mediji našo največjo banko obtožujejo, da je okradla bosanske državljane). Bosanski mediji so zato spraševali, kako lahko BiH dopušča slovensko vmešavanje na trg, ki ga regulira država. V odgovorih, ki jih je Spahalić ponujal novinarjem, lahko razumemo tudi njegovo skrb iz prestreženega pogovora z Oručevićem o največ 15-odstotni prisotnosti slovenskega kapitala v projektu hidroelektrarne na Neretvi. Spahalić je predstavnikom sedme sile že leta 2006, takoj po podelitvi koncesije in tri leta pred spornimi posnetki, razlagal, da bo Istrabenz slovenski inženiring oziroma Intrade energija svojo koncesijo odstopil(a) novemu podjetju, v kateri bi ohranila največ odstotek ali dva. Leta 2008 se je Spahalićeva zgodba za novinarje še nekoliko spremenila: takrat je trdil, da delež slovenskih firm v projektu hidroelektrarn na Neretvi ne bo višji od 30 odstotkov.

Realnost pa je danes precej drugačna. Investitor v sporne hidroelektrarne je še vedno Intrade energija, katerega večinski lastnik je prav tako še vedno Istrabenz slovenski inženiring pod vodstvom Roberta Goloba. Na Goloba smo se obrnili tudi mi in ga prosili za pojasnilo glede omenjenih poslov in morebitnih korupcijskih prijemov v zadevi, ki jo je vodil njegov poslovni partner Nihad Spahalić. Odgovorov žal nismo prejeli, ker je bil Golob v prejšnjem tednu na dopustu. Ostaja nam tako samo vprašanje, kaj je danes s tem poslom. Mnogi so v njem videli Golobov poskus razširjenja svojega energetskega lobija, vpliva in zaslužkov zunaj mej Slovenije.

Danes je precej drugače: v letnem poročilu za leto 2010 se Istrabenz Gorenje (lastnik Intrade energija po Istrabenzu slovenskem inženiringu) huduje, da so prihodki družbe Intrade v celoti odvisni od politike in odločitev vlade BiH, ki določa administrativno ceno za male hidroelektrarne. Zato so po njihovih ocenah razmere za poslovanje težke. Tako so posredno opravičili tudi minus, ki so ga imeli v poslovanju.

Gen-I in kupčkanje z deleži v Istrabenzu Gorenju

Robert Golob je danes najverjetneje prvo ime slovenske elektroenergetike. Drži, da gre za zelo sposobnega strokovnjaka, ki se na svoj posel zelo razume, hkrati pa ne gre zanemariti dejstva, da se je Golob vselej znašel ob pravem času na pravem mestu. Njegov »imperij« se napaja v Jedrski elektrarni Krško, natančneje v družbi Gen-I, v kateri je direktor. Ob ustanovitvi drugega elektroenergetskega stebra (leta 2007), ki je zajemal energijo, proizvedeno v NEK, sta pravico za trženje poceni jedrske elektrike dobila Gen elektrika in Gen-I. Podjetje Gen-I pravzaprav to elektriko trži po podjetju Gen elektrika: gre za večinski, 60-odstotni delež slovenske električne energije iz Krškega. Drugi elektrodistributerji, začenši z Elektrom Ljubljana, so nasprotovali takim pogojem poslovanja: Gen-I si je po njihovem mnenju pridobil ekskluzivno pravico in zelo ugodne možnosti za trženje energije iz NEK. To naj bi mu omogočalo nižje cene in posledično uničenje konkurence na trgu. Družba Elektro Ljubljana je zato sprožila postopek pri uradu za varstvo konkurence (UVK) in pod drobnogled posebej postavila tajno pogodbo med državno Gen elektriko in Gen-I v zvezi s trženjem elektrike iz jedrske elektrarne.

Povedati je treba, da v javnosti veliko negodovanja sproža tudi dejstvo, da je Gen-I hčerinska firma Gen elektrike, ta ima 50-odstotni lastniški delež v podjetju, ki trži elektriko iz nuklearke. UVK odločbe še ni izdal, pri Gen elektriki pa so povedali, da po njihovem mnenju ni s pogodbo nič spornega in da gre pri trženju elektrike iz nuklearke preprosto za odnos med matičnih in hčerinskim podjetjem.

Golob, direktor podjetja Gen-I, pa je v zelo ugodno poslovanje z električno energijo iz Krškega bil povezan še drugače. 50-odstotni lastnik Gen-I je, kot smo omenili, državna Gen elektrika, preostali delež pa je v lasti podjetja Iges (oz. Istrabenza Gorenje), ki smo ga prej omenjali kot lastnika sarajevskega Intrade energija. Tudi v tem podjetju je Golob prvi človek, še nedavno je imel tam celo desetodstotni delež lastništva. Iges, ki je prav tako eden od ključnih igralcev na slovenskem trgu elektrike, ima danes dva družbenika, Istrabenz in Petrol. Petrol pa je v lastniško sestavo vstopil v letošnjem poletju. Njegov delež je bil prej v lasti Gorenja. Pomemben delež je Petrolu prodal tudi Robert Golob: v zadnjih letih se je njegov vložek povečeval vse do deset odstotkov osnovnega kapitala. Finančno gledano je to pomenilo 1,4 milijona evrov. Ko se je Petrol odločil vstopiti na trg nuklearne energije in je zaradi tega odkupil večinski delež Igesa, mu je svoj delež prodal tudi Golob.

Naši sogovorniki s področja energetike so glede takega kupčkanja, kakršno je bilo v primeru Igesa, in nejasnih povezav, kakršna je vez med Gen elektriko in Gen-I, zelo skeptični, češ da je Golob iz vseh teh zgodb in s povezav, ki si jih je ustvaril, mastno obogatel prav na račun Gen-I in zato posredno na račun davkoplačevalcev. Na Gen-I smo naslovili tudi nekaj vprašanj v zvezi s tem, a zaradi odsotnosti Goloba odgovorov nismo prejeli.