Ne glede na to, kakšen je bil dejanski dogovorjeni znesek, pa je sporno tudi obdavčenje v zvezi s to transakcijo. Zakon o dohodnini v 16. členu določa splošna pravila v primeru transakcij med povezanimi osebami. Po zakonu gre za družinske člane, med katere štejejo zakonca zavezanca za plačilo davka, njegovega prednika ali potomca, zakonca prednika ali potomca, ali njegovega zakonca, brate in sestre oziroma polbrate in polsestre in posvojence ter posvojitelje. Očitno so torej Zoran Janković ter Damjan (na sliki) in Jure Janković po zakonu povezane osebe, zakon o dohodnini pa je jasen: »V primeru transakcij in izplačil dohodkov med povezanimi osebami se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo primerljive tržne cene«.
Zoran Janković gotovo ne bi mirno pustil, da mu nek kupec Electe že sedem let dolgoval devet milijonsko kupnino, razen če gre za z njim povezane osebe, v tem primeru za sinova. Z davčnega in vsebinskega vidika se torej lahko dolgovana kupnina šteje za brezobrestno posojilo očeta njegovima sinovoma. S tega vidika bi lahko davčna uprava izračunala primerljivo tržno ceno za obresti glede na priznano obrestno mero, ki jo objavlja Ministrstvo za finance. Tako izračunane obresti bi pripisali Zoranu Jankoviću kot dohodek, ki bi ga dobil, če bi bilo opisano poslovno razmerje tržno. Nato bi mu morali odmeriti davek, zaračunati zamudne obresti in še naložiti globo. Konec koncev je Janković opisano dolžniško-upniško razmerje s sinovoma sam priznal, prav tako je pozval Durs naj preveri njegovo premoženje.
Govorili smo s strokovnjakom za davčno področje, ki je želel ostati neimenovan, da si ne bi nakopal Jankovićeve zamere, ki pravi, da bi lahko v tej zadevi ugotovili tudi, kakšen je bil kapitalski dobiček, torej razlika med vrednostjo Electe ob njeni ustanovitvi ter ob prodaji. Glede na to razliko bi lahko Jankoviću ob prodaji družbe odmerili davek. Če pa bi kupnino šteli pod postavko »drugi dohodek«, pa bi moral biti znesek obdavčen še precej višje, namreč kot plača.
Zoran Janković, pretendent za novega mandatarja, se je v petek sicer znova zapletel v afero, povezano s svojima sinovoma. Na plan je prišel dokument davčne uprave v zvezi s sumi davčnih nepravilnosti Jureta Jankovića. Zoran Janković mu je v letih 2007 in 2008 nakazal 80 tisoč, 20 tisoč in 29 tisoč evrov, skupaj 129 tisoč evrov za, kot je povedal, urejanje okolice Juretove hiše.
Po besedah ljubljanskega župana je Electa iz svojega dolga do njega (leta 2004 je podjetje prodal sinovoma, ki mu v vseh teh letih nista plačala kupnine) po njegovem nalogu skozi asignacijo nakazala Juretu Jankoviću omenjene zneske. Toda gre za absurdno razlago. Pri asignaciji namreč dolžnik svoj dolg do upnika poravna na način, da svojemu dolžniku naloži, naj namesto njemu plača dolg njegovemu upniku. Kot je opisal Zoran Janković, pa naj bi bil denar namesto njemu kot upniku, nakazan dolžniku, torej Juretu Jankoviću. Gre za pojasnilo skregano s pametjo, je pa vredno siceršnjih Jankovićevih pojasnil.