Medtem ko vlada predlaga varčevalne ukrepe, s katerimi bi zagotovili 850 milijonov evrov manj odhodkov iz proračuna, pa imajo v Pozitivni Sloveniji svoj predlog ukrepov za izhod iz krize, ki bi tako na prihodkovni strani kot odhodkovni strani skupaj zagotovili 900 milijonov evrov dodatnih sredstev. Na prihodkovni strani so ti ukrepi v primerjavi z zdaj predlaganimi praktično neboleči, je danes na novinarski konferenci povedal predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković.
"Pri tem rebalansu ne gre za varčevanje ampak za uničevanje posameznih segmentov družbe: javnega šolstva, zdravstva, kulture," je proračunske dokumente vlade ocenil Janković. Očita jim predvsem dejstvo, da prinašajo ukrepe zgolj na odhodkovni strani, ne pa tudi na prihodkovni.
Če ukrepov, ki jih predlaga vlada, v tem letu ne bi bilo, bi bila gospodarska rast pol odstotka višja, je ocenila poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek. "Smo imeli še kako prav, ko smo opozarjali, da bo znižanje odhodkov za 800 milijonov evrov v tako kratkem času zelo boleče," je dodala.
V Pozitivni Sloveniji predlagajo zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) sredi tega leta za dve odstotni točki, ohranitev stopenj davka od dohodkov pravnih oseb in dohodninske lestvice na zdajšnjih ravneh ter dodatno obdavčitev prejemkov tistih, ki zaslužijo največ. "Ključno pa je, da je treba z velikimi infrastrukturnimi projekti obrniti spiralo navzgor," je dejala poslanka.
Zvišanje DDV na 22 odstotkov ne bi imelo vpliva na cene, je prepričan Janković. "Trdim, da niti proizvajalci niti trgovci ne bi imeli poguma, da bi to vključili v cene," je dejal.
Na odhodkovni strani pa predlagajo podaljšanje veljavnosti interventnega zakona do konca leta ter znižanje mase plač za dva odstotka, a na t.i. mehak način. Hkrati se strinjajo z racionalizacijo javnih naročil ter varčevanjem pri materialnih stroških.
Glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo je Janković ponovil stališče svoje stranke, da bo podpora odvisna do vsebine, ki bo razvidna iz letošnjega rebalansa in simulacij proračunov do leta 2015. "Ni vseeno, ali izravnamo proračun na ravni, na kakršni je obseg bruto domačega proizvoda zdaj ali pa čez tri leta," je dejal.
Dejstvo pa je, da bi s sprejemom fiskalnega pravila Evropa dojela, da resno mislimo, kar bi pripomogli k pocenitvi naših posojil, hkrati pa bi to dokazalo enotnost politike v Sloveniji, je dodal. V Pozitivni Sloveniji so zato pripravljeni ponovno prisluhniti argumentom vlade, zakaj je fiskalno pravilo tako nujno.