Zoran Janković je dal črno piko svobodi tiska v Sloveniji, ki je že tako na udaru vladajoče politike, ugotavlja Združenje novinarjev in publicistov o svobodi tiska v minulem letu. Janković je izstopal z zasliševanjem in sodnim pregonom novinarjev, s čimer se je "izkazala" še sodnica Mojca Kocjančič Zalar, žena pravosodnega ministra Zalarja.
Združenje novinarjev in publicistov v svojem poročilu o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2010 opozarja na čedalje večje pritiske vladajoče politike na slovenske medije. Največji problem po njihovem mnenju predstavljajo kazenski postopki zoper novinarje, ki jih državno tožilstvo vodi na zahtevo državnih in občinskih funkcionarjev.
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) med drugim opozarja, da je policija tik pred koncem lanskega leta na zahtevo ljubljanskega župana Zorana Jankovića zaslišala odgovornega urednika revije Reporter Silvestra Šurlo. Takoj po novem letu pa je državno tožilstvo prav tako na zahtevo župana Zorana Jankovića vložilo obtožni predlog zoper novinarja Dela Boruta Tavčarja, ki se je šaljivo izražal o odnosih med mestno upravo in holdingom javnih podjetij v lasti mestne občine Ljubljana, je zapisano v poročilu.
Ljubljanski župan je zahteval kazenski pregon tudi zoper karikaturista Mikija Mustra in urednika Financ Uroša Urbasa, vendar ga je državno tožilstvo zavrnilo. Nekaj mesecev pred tem so v ZNP obsodili tudi kazenski pregon novinarjev več časopisnih hiš, ki so kritično pisali o delu sodnice Mojce Kocjančič Zalar, žene pravosodnega ministra Aleša Zalarja.
V združenju še opozarjajo, da po sedanjem kazenskem zakoniku novinarjem in odgovornim urednikom zaradi razžalitve državnega ali lokalnega funkcionarja grozi denarna kazen ali zapor do šestih mesecev. Po njihovem mnenju so takšni postopki države proti novinarjem namenjeni zastraševanju in spodbujanju samocenzure. "Državni in lokalni funkcionarji na ta način skušajo s pomočjo represivnih organov zatreti vsako kritiko svojega dela, kar ni le napad na svobodo javne besede, ampak tudi na temeljne vrednote demokracije," so zapisali.
Po njihovem mnenju je problematična tudi napoved zaslišanja novinarjev, ki so pisali za brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres. Menijo, da je preiskovalna komisija DZ, ki je napovedala zaslišanja, po zakonu pristojna samo za preiskovanje javnih funkcionarjev, ne pa tudi novinarjev. Združenje nasprotuje, da bi se morali novinarji zaradi svojega pisanja zagovarjati pred politiki, "ker je namenjeno javnemu linču novinarjev, ki niso naklonjeni sedanji vladajoči koaliciji".
V ZNP so sicer decembra lani predstavili vmesno poročilo o svobodi tiska in opozorili na čedalje večje pritiske vladajoče politike na medije, pri čemer so izpostavili pritiske stranke Zares in njegovega predsednika Gregorja Golobiča ter "omrežje okoli Katarine Kresal".
V celoti objavljamo poročilo ZNP
Poročilo o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2010
Združenje novinarjev in publicistov v poročilu o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2010 opozarja na čedalje večje pritiske vladajoče politike na slovenske medije. Največji problem predstavljajo kazenski postopki zoper novinarje, ki jih državno tožilstvo po uradni dolžnosti vodi na zahtevo državnih in občinskih funkcionarjev. Tako je na zahtevo ljubljanskega župana Zorana Jankovića policija tik pred koncem leta zaslišala odgovornega urednika revije Reporter Silvestra Šurlo, ki je v komentarju kritiziral nedotakljivost župana Jankovića in njegove politične povezave pri nekaterih sumljivih poslih, o katerih so poročali mediji. Takoj po novem letu pa je državno tožilstvo prav tako na zahtevo župana Zorana Jankovića vložilo obtožni predlog zoper novinarja Dela Boruta Tavčarja, ki se je šaljivo izražal o odnosih med mestno upravo in holdingom javnih podjetij v lasti mestne občine Ljubljana. Ljubljanski župan je zahteval kazenski pregon tudi zoper karikaturista Mikija Mustra in urednika Financ Uroša Urbasa, vendar ga je državno tožilstvo zavrnilo. Nekaj mesecev pred tem smo v Združenju novinarjev in publicistov obsodili tudi kazenski pregon novinarjev več časopisnih hiš, ki so kritično pisali o delu sodnice Mojce Kocjančič Zalar, žene pravosodnega ministra Aleša Zalarja.
Našo večkratno zahtevo za spremembo za državo sramotnih določb kazenskega zakonika, ki omogočajo državnim in lokalnim funkcionarjem, da sprožijo kazenski pregon zoper novinarje, ki naj bi jih s svojim pisanjem domnevno razžalili, je pravosodno ministrstvo zavrnilo z obrazložitvijo, da je sedanja ureditev v kazenskem zakoniku primerna. Ta je nekoč varovala jugoslovanske partijske oblastnike in tedanji sistem (tako imenovani verbalni delikti), pozneje jo je v svojem kazenskem zakoniku ohranila tudi demokratična slovenska država, državni zbor pa je leta 2008 ta privilegij razširil še na župane. Po sedanjem kazenskem zakoniku novinarjem in odgovornim urednikom zaradi razžalitve državnega ali lokalnega funkcionarja grozi denarna kazen ali zapor do šestih mesecev. Po našem mnenju so takšni postopki države proti novinarjem namenjeni zastraševanju in spodbujanju samocenzure. Državni in lokalni funkcionarji na ta način skušajo s pomočjo represivnih organov zatreti vsako kritiko svojega dela, kar ni le napad na svobodo javne besede, ampak tudi na temeljne vrednote demokracije.
Problematična je tudi napoved zaslišanja novinarjev, ki so pisali za časopisa Slovenski tednik in Ekspres, ki sta izhajala nekaj mesecev pred volitvami leta 2008. Zaslišanje je napovedala poslanka največje vladne stranke SD Melita Župevc, predsednica preiskovalne komisije, ki preiskuje morebitno polično odgovornost javnih funkcionarjev pri izdajanju in financiranju omenjenih časopisov. Po našem mnenju je komisija po zakonu pristojna samo za preiskovanje javnih funkcionarjev, ne pa tudi novinarjev. Združenje nasprotuje temu, da se morali novinarji zaradi svojega pisanja v omejena časopisa zagovarjati pred politiki, ker je namenjeno javnemu linču novinarjev, ki niso naklonjeni sedanji vladajoči koaliciji. Tako zaslišanje po našem mnenju pomeni tudi politični napad na svobodo tiska in degradacijo novinarskega poklica, zato smo novinarjem odsvetovali sodelovanje s takšno komisijo.
Pred referendumom o zakonu o RTV Slovenija so se okrepile izražene želje nekaterih vladajočih politikov in njim naklonjenih kolumnistov po zamenjavah nekaterih novinarjev na nacionalni televiziji. Poslanec Andrej Magajna je ob izstopu iz poslanske skupine največje vladne stranke SD izjavil, da so se njegovi poslanski kolegi pogovarjali o novinarjih, ki naj bi jih odstranili po uveljavitvi novega zakona. Najbolj naj bi njegove kolege v poslanski skupini SD motile oddaje o komunističnih pobojih po drugi svetovni vojni v Sloveniji ter zlasti novinarja Jože Možina in Rosvita Pesek. Prav tako poslance vladajoče koalicije in njihove kolumniste najbolj motijo še nekateri novinarji, ki so kritični do vladajoče politike, med drugim tudi ustvarjalci oddaje Pogledi Slovenije, ki jo vodi Uroš Slak, nekdanji voditelj oddaje Trenja na komercialni televiziji POP TV, ki so jo junija lani ukinili ob političnih pritiskih. Poleg tega je vodja poslanske skupine druge največje koalicijske stranke Zares Cveta Zalokar Oražem ob vprašanju glede čistk na RTVS izjavila, da ne bi škodovalo, če bi kakšen slab novinar izgubil službo, kar dodatno zbuja skrb nad tem, da se bodo res začela odpuščanja novinarjev, ki niso po volji vladajoče koalicije. Novi zakon na referendumu ni bil izglasovan, toda grožnje z odstranitvijo posameznih novinarjev kljub temu ostajajo.
Na politične pritiske vladajoče politike na slovenske medije so letos opozorili tudi štirje odgovorni uredniki slovenskih medijev. Politične razloge ukinitve oddaje Trenja je najprej potrdil Bojan Traven, takratni odgovorni urednik Kanala A, sestrske televizije POP TV, ki so ga kmalu za tem razrešili s položaja. Traven je tudi odkrito spregovoril, kako oglaševalske agencije vršijo pritiske na medije v primeru poročanja o dogodkih, ki so za vladajočo politiko neprimerni. Najhujši politični pritiski so se dogajali v času najodmevnejših afer Ultra in bulmastifi. V primeru afere bulmastifov sta poleg Travna o pritiskih spregovorila še takratni odgovorni urednik Dnevnika v odstopu Ali Žerdin in odgovorni urednik Financ Peter Frankl. Žerdin je govoril o pritiskih agencije, ki je klicala novinarko, in za pritiske okrivil takratnega kmetijskega ministra Milana Pogačnika. Frankl je govoril o pritiskih odvetnika Mira Senice, vplivnega partnerja notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal. Na politični vpliv vlade na časopis Delo je ob svoji razrešitvi opozoril celo nekdanji odgovorni urednik Dela Darijan Košir, ki danes – zanimivo – opravlja funkcijo direktorja vladnega urada za komuniciranje.
Združenje novinarjev in publicistov je ob svetovnem dnevu medijske svobode tiska predstavilo prvo vmesno poročilo za leto 2010, v katerem smo opozorili, da se politični pritiski na slovenske medije in novinarje stopnjujejo. Ob letnem poročilu za leto 2009 smo zapisali, da je največji problem svobode tiska v Sloveniji premajhna pluralnost medijev, saj uredniške politike največjih slovenskih časopisov podpirajo leve vladajoče stranke. Te imajo tudi vpliv prek podjetij v državni lasti, ki so večinoma oglaševalci v medijih, tudi tistih, ki niso v lasti oseb, ki so politično povezane z vladajočimi strankami. Pri tem smo posebej izpostavili tudi stranko Zares ministra za visoko šolstvo in znanost Gregorja Golobiča ter stranko LDS notranje ministrice Katarine Kresal.
Predsednik stranke Zares Gregor Golobič, ki je v času dolgoletne vladavine LDS (od 1992 do 2004 ) z mesta generalnega sekretarja te stranke vplival na osrednje slovenske medije, je februarja v intervjuju za Dnevnik kar javno etiketiral »neprimerne« medije. Tako je spletni portal Požareport, tednik Reporter, dnevnik Finance in komercialno televizijo Kanal A v sklopu Pro plus imenoval za kanalazacijske medijske projekte (torej za medijsko kanalizacijo). Izjava je problematična zlasti zaradi tega, ker se je kmalu zatem moral s položaja odgovornega urednika informativne oddaje Svet na Kanalu A posloviti Bojan Traven. Vodstvo Pro Plus je Travnu čez noč odpovedalo pogodbo, češ, da je slabo opravljal svoje delo in ignoriral temeljna načela novinarske etike. Traven je sicer leto prej za postavitev oddaje Svet prejel pomembno nagrado za medijske dosežke, medtem je gledanost te oddaje izredno porastla. Ker je oddaja Svet zelo pozorno spremljala afere, v katere so bili vpleteni stranki Zares in LDS ter predsednik države Danilo Türk, so se začeli stopnjevati politični pritiski na Pro Plus, o čemer je Traven tudi javno spregovoril za prilogo Dela Vikend Magazin.
Takoj po odpovedi pogodbe Travnu je svoj protest v obliki odpovedi dal voditelj Sveta Uroš Slak, ki je to mesto prevzel po ukinitvi izredno gledane pogovorne oddaje Trenja, ki jo je vodil sedem let. Zadnjo oddajo Trenja so predvajali junija lani, potem ko so v stranki Zares izrazili ostre proteste zaradi obravnavanja afere Ultra, v katero je bil vpleten njihov predsednik Golobič, na predvolilnem soočenje kandidatov za evropske poslance. Golobič je namreč zamolčal svoj lastniški delež v eni od pomembnih gospodarskih družb Ultra, ki ustvarja prihodek v veliki meri iz javnih sredstev pod kontrolo ljudi blizu Zares. Uroš Slak je direktorju in odgovornemu uredniku informativnih programov Pro Plus Tomažu Peroviču predlagal, da bi začeli nov koncept oddaje in najprej obravnavali laž Gregorja Golobiča o svojem premoženju. Perovič je Slakov predlog zavrnil z besedami, da se »politika ne gleda«, kmalu zatem pa oddajo, v kateri so za sedanjo oblast odpirali »problematične« družbene teme, ukinili.
V medijsko odmevno afero bulmastifi sta bila vpletena nekdanji kmetijski minister Milan Pogačnik in vplivno omrežje okoli notranje ministrice Katarine Kresal. Gre za tragedijo, v kateri so trije bulmastifi do smrti obgrizli svojega lastnika, znanega ljubljanskega zdravnika Sašo Baričeviča. Slednji je bil dober prijatelj odvetnika Mira Senice, partnerja aktualne ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, odvetniška pisarna Senica ga je tudi zastopala ob sporni vrnitvi vseh treh nevarnih psov, ki bi morali biti že pred nekaj leti pokončani, ker so v napadu hudo ranili mimoidočega. Ob smrti zdravnika so javnost razburile tudi nekatere okoliščine, ki kažejo na spolno zlorabo psov, vendar je policija, ki sodi pod okrilje MNZ oziroma Katarine Kresal, zavajajoče povzela ugotovitve veterinarskega inštituta v zvezi s tem.
Kot smo uvodoma omenili, je nekdanji odgovorni urednik Dnevnika Ali Žerdin razkril, da je na njihovo novinarko, ki je poročala o aferi bulmastifi, skušala vplivati agencija, ki jo je najelo kmetijsko ministrstvo. Odgovorni urednik dnevnika Finance Peter Frankl pa je razkril, da ga je klical Miro Senica in skušal vplivati, da Finance ne bi pisale o aferi bulmastifi. Predlagal mu je, da bi imel s Financami »pakt o nenapadanju«, kot ga ima z nekim drugim dnevnikom. Ker pri Franklu ni uspel, je klical celo švedske lastnike časnika, a kaže, da tudi to neuspešno. Senica je sicer znan po tem, da skuša vplivati na lastnike tudi drugih časopisov v zvezi s temami, ki segajo v njegova poslovna in politična omrežja (LDS). Odvetniška pisarna Senica je med največjimi v državi in ima široko omrežje poslovnih partnerjev, prijateljev in znancev na najpomembnejših položajih. Vsako leto tudi prireja tradicionalna srečanja združenja Yes, ki povezuje mlade poslovneže, udeležuje pa se ga tudi pravosodni minister Aleš Zalar, čigar brat je bil kot sodnik odredil vračanje spornih psov.
Združenje novinarjev in publicistov opozarja tudi na razmere v časopisni hiši Dnevnik, kjer od februarja po odstopu Alija Žerdina še vedno niso imenovali novega odgovornega urednika, hkrati pa so novinarjem odvzeli pravico do soglasja pri imenovanju urednika. Žerdin je užival večinsko podporo novinarjev, a je moral pod pritiski predsednika uprave Branka Pavlina odstopiti. Novinarji so zahtevali odstop predsednika uprave, česar pa predsednik nadzornega sveta, večinski lastnik časopisa, Bojan Petan ni sprejel. Petan velja za političnega zaveznika Gregorja Golobiča, predsednika stranke Zares in nekdanjega generalnega sekretarja LDS, ki je omogočil, da je pod mizo in pod ceno (brez zakonsko določene ponudbe in prodaje ter brez javnega razpisa) prišel do večinskega deleža v tej časopisni družbi. V času, ko je družba DZS v lasti Bojana Petana odkupila delnice Dnevnika v lasti državnih skladov, je bil Bojan Petan predsednik LDS v občini Brežice. Poleg tega sta Petan in Golobič kapitalsko povezana v družbi Margento storitve, kjer ima DZS 40 odstotni delež, 60 odstotkov pa Margento, ki je v lasti Ultre, katere solastnik je Golobič.
Nenavadne so tudi razmere na največji slovenski časopisni družbi Delo, ki je v posredni lasti državi. Nekdanji odgovorni urednik Darijan Košir je svojo zamenjavo označil za politično in se pri tem vpletel v polemiko z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom. Košir je ob tem opozoril, da je lastnica Pivovarne Laško, ki je lastnica Dela, največja slovenska banka NLB, ki je v večinski lasti države, ter da ima odločilen vpliv na kadrovanje v časopisni hiši Delo vladajoča politika. Ob tem je treba poudariti, da je bil tudi sam Košir na položaj odgovornega urednika imenovan podobno politično, pred volitvami je podprl sedanjega premierja Boruta Pahorja, njegova vlada pa ga je nekaj mesecev po odstavitvi imenovala za direktorja vladnega urada za komuniciranje. Predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli je za novo odgovorno urednico imenoval Romano Dobnikar Šeruga. Združenje opozarja na nepregledno prodajanje Večera, ki je v večinski lasti Dela, saj naj bi ga kupila družba s štirimi zaposlenimi, ki se ni nikoli ukvarjala z izdajanjem medijev. Zato bomo s posebno pozornostjo spremljali tudi načrtovano prodajo Dela.
Združenje novinarjev in publicistov je zelo zaskrbljeno tudi nad položajem novinarjev, ki so kritični do vladajoče koalicije, zlasti v medijih, ki so v državni lasti ali lasti njenih političnih zaveznikov. Ti novinarji težje pridejo do redne službe v teh medijih in ne morejo napredovati pod enakimi pogoji kot novinarji, ki so naklonjeni vladajoči koaliciji. Pogosto se dogaja, da novinarji, ki so v teh medijih označeni kot opozicijski ali desni, ne morejo poročati o notranjepolitičnih dogodkih ali so iz političnih razlogov prestavljeni v druge redakcije. Ob tem ZNP opozarja na premalo pluralen medijski prostor, saj so mediji, ki so neodvisni od vladajoče leve politike, prešibki, da bi lahko zaposlili vse novinarje, ki so drugod v diskriminatornem položaju.
Lani smo protestirali zaradi šikaniranja nekdanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška, ki ga je novi direktor Bojan Veselinovič odpustil, medtem ko je bil na bolniškem staležu. Tako se je moral spopadati s hudo boleznijo brez sredstev za preživljanje. Do poravnave med državno agencijo in odpuščenim urednikom je žal prišlo šele po njegovi smrti. STA je v stoodstotni lasti države, njenega direktorja imenuje vlada. Bojana Veselinoviča je za direktorja STA imenovala vlada Boruta Pahorja marca lani. Po odpustitvi Boruta Meška se je agencija spremenila v vladni servis, in sicer skriva novice, ki so neugodne za vladajočo koalicijo, po drugi strani pa dejavnosti opozicije namenja veliko manj poročanja kot dejavnosti vladajoče koalicije. STA sicer redno poroča o izjavah našega združenja, pri tem pa skrbno pazi, da ne objavi zapisov, ki zadevajo po krivici odpuščenega in zdaj že pokojnega Boruta Meška.
Združenje novinarjev in publicistov opozarja na fizične napade, grožnje in kazenske pregone nad novinarji v iztekajočem se letu. Junija smo poročali o fizičnem obračunu nad novinarjem Delavske enotnosti Mirsadom Begićem, ko je ta preverjal razmere v podjetju Rem, pa ga je nato napadel lastnik skupaj s še dvema pomagačema, medtem ko je policija po dogodku izjavila, da ne bo kazensko preganjala storilca, ker je prišlo le do lažjih telesnih poškodb.
Po razglasitvi rezultatov lokalnih volitev je novinarju Financ Jaki Elikanu s smrtjo grozil Jure Janković, sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Oba Jankovića, oče župan in sin podjetnik, sta novinarja, ki je pisal o poslovanju njihovega družinskega podjetja in preverjal informacije, označila za provokatorja in vsiljivca. Dejstvo je, da ljubljanski župan ni navaden načelnik občine, ampak ima veliko gospodarsko moč ter velik vpliv na vladajoče politike, zato je njegovo ravnanje toliko hujši pritisk na svobodo tiska in novinarskega dela.
V Združenju novinarjev in publicistov smo tudi obsodili kazenski pregon novinarjev, ki so kritično pisali o delu sodnice Mojce Kocjančič Zalar, žene pravosodnega ministra Aleša Zalarja, in zahtevali spremembo za državo sramotnih določb kazenskega zakonika, ki omogočajo državnim funkcionarjem, da sprožijo kazenski pregon po uradni dolžnosti zoper novinarje, ki naj bi jih s svojim pisanjem domnevno razžalili. Žena pravosodnega ministra je policijske preiskave sprožila celo proti novinarjem, ki so samo povzemali vsebino konfliktov ob odločanju o priporu domnevnih trgovcev z mamili in objavili odzive tistih, ki bi se lahko čutili prizadete. Ta kazenski pregon kaže na uzakonjeno nespoštovanja svobode tiska v Sloveniji in razgalja sistem stalnega državnega nadlegovanja in nadzorovanja novinarjev. Politiki, druge uradne osebe in celo župani, če se čutijo prizadete zaradi pisanja medijev, imajo po kazenskem zakoniku izjemno široko pravico zahtevati od tožilcev in policije, da morajo preiskovati ravnanje novinarjev, jih zasliševati in s tako zbranimi dokazi na sodišču zastopati »dobro ime in čast« pomembnih funkcionarjev vseh vej oblasti.
Zaradi razžalitve in domnevnega očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja je žena pravosodnega ministra sprožila policijska zaslišanja novinarjev Dnevnika Miče Vipotnik, Mojce Furlan Rus in Petra Lovšina, novinark Dela Majde Vukelić in Olge Cvetek ter urednika revije Stop Martina Senice, zaslišali pa naj bi še več novinarjev. Po veljavnem kazenskem zakoniku bi lahko v primeru obsodbe novinarje doletela denarna kazen ali zapor do pol leta, enako pa tudi odgovorne urednike (oziroma tiste, ki so jih nadomeščali). Možnost, da bi urednika časopisa Delo in Dnevnik ter več novinarjev obeh časopisov zaprli, je sicer majhna, ker zaradi mednarodne sramote za državo in osebne časti sodnikov slednji v zakonu določenih zapornih kazni najverjetneje ne bodo izrekali. Postopkov proti urednikom, ki dejansko odločajo o objavah, pa funkcionarji - vsaj po dostopnih informacijah – ne sprožajo, najverjetneje ker gre za »težje tarče«.
Problematično je tudi sprejemanje dveh zakonov, ki urejata področje medijev, saj poteka brez soglasja med vladajočo koalicijo in opozicijo ter brez dialoga z novinarskimi organizacijami. Oba predlagana zakona tudi nista primerljiva z zakonodaja nobene članice EU ali druge demokratične države. Ministrica za kulturo Majda Širca je v pripravo zakonov sicer povabila strokovnjake in nekatere predstavnike novinarskih organizacij, vendar so ti v razpravah o zakonodaji sodelovali le na začetku. Združenje novinarjev in publicistov pri pripravi zakona sploh ni sodelovalo. Z novim zakonom o RTV Slovenija, ki so ga volivci na referendumu zavrnili, si je želela aktualna oblast podrediti največji slovenski medij tudi po izteku svojega mandata. S predlaganim zakonom o medijih pa želi posegati v ustavno zagotovljeno svobodo izražanja ter omejevati svobodo tiska. V predlaganih določbah izstopa pristojnost inšpektorja, ki bi ga imenovalo ministrstvo in ki bi lahko po lastni presoji ugotavljal in kaznoval sovražni govor v medijih. Takšna določba bi lahko privedla do politične zlorabe zakona in ukinjanja medijev, ki ne bi bili po volji vladajoče koalicije. Podobno bi lahko do politične zlorabe privedla tudi predlagana določba, po kateri bi komisija, ki bi jo večinoma imenovala ministrica, odločala o lastniških koncentracijah v medijih, ter da bi moral vsak izdajatelj medija obvezno v vsebinski zasnovi navesti svetovno nazorsko opredelitev medija.
Ob tem združenje opozarja še na zlorabo tako imenovanega medijskega sklada za sofinanciranje medijskih projektov, ki si ga je v prejšnjem letu privoščila ministrica za kulturo Majda Širca. Nekateri izdajatelji medijev, ki so kritični do aktualne vlade, tako „niso izpolnjevali kriterijev“ za dodelitev sredstev za svoje projekte iz medijskega sklada, hkrati pa je ministrica protizakonito delila sredstva za medijske projekte izdajateljev, ki sploh ne bi smeli sodelovati pri razpisu, prek katerega je ministrstvo za kulturo razdelilo 3,4 milijone evrov javnih sredstev. Tako so do javnih sredstev prišli tudi izdajatelji brezplačnih tiskanih medijev, čeprav glede na kriterij iz razpisa, da se pri točkovanju upošteva "povprečno število prodanih izvodov tiskanih medijev", brezplačniki sploh ne bi smeli sodelovati na razpisu. Kljub temu je ministrica odločila o dodelitvi denarja izdajatelju brezplačnega mesečnika Udarni list iz Novega mesta, v katerem je redni kolumnist poslanec v državnem zboru iz stranke Zares, od koder je tudi ministrica, odgovorni urednik tega brezplačnika pa je občinski svetnik stranke Zares.
Združenje novinarjev in publicistov
Upravni svet
Igor Kršinar, predsednik združenja