Janković ni odpisan

Opozicija v tem volilnem sistemu in v tem mestnem svetu je obsojena na to, da vedno najde zgolj in samo najmanjši skupni imenovalec in nič več. Tako, da lahko s ponosom pogledamo nazaj in ugotovimo, da je v tem mandatu večkrat prišlo do tega najmanjšega skupnega imenovalca, ko se je vsa ne-Lista Zorana Jankovića uspela poenotiti v zvezi s stališči, ki so bila povsem apolitična. Glede tega je seveda lažje delati, ko gre za to, da so očitni interesi prebivalstva ali pa nekih skupin postavljajo na stranski tir, in takrat je politika zelo enotna pri podpori teh interesov. Ko govorimo pa o čisti opoziciji, je pa SDS osamljena predvsem zaradi špekulacij ostalih strank, ki vendarle čutijo neko distanco do kritike Zorana Jankovića zaradi njegove očitne podpore trenutni vladajoči koaliciji. Na ta način večkrat pridejo sami s sabo tudi v neke problematične pozicije.

Kot član odbora za urbanizem ste kritični do dela odbora in do nespoštovanja sklepov odbora na sejah mestnega sveta. Se na področju urbanizma v Ljubljani ribari v kalnem?

Večkrat da kot ne. Pri urbanizmu se združujejo interesi, tako javni kot kapitalski interesi. V končni fazi vsaka črka in črta na papirju v urbanističnih aktih predstavlja v naravi veliko denarja in veliko težav, če te stvari niso prej usklajene. V zadnjih treh letih je na odboru za urbanizem, predvsem preko članov, ki so zastopali strokovno javnost, prišlo do uskladitve ključnih pogledov na razvoj mesta. Brez formalnih zaključkov smo na koncu sprejeli skupna stališča, da se mora mesto razvijati tako, da ne prizadene že naseljenega prebivalstva, da je rak rana promet, ki ga je treba prednostno reševati, da ni smiselno dovoliti visoko gradnjo ob vpadnicah in da je treba ta pogled na Ljubljano spremeniti, ter da je treba celostno obravnavati tudi vidik zelenih in rekreacijskih površin, športnih, verskih in izobraževalnih ustanov, ki sodijo v neko okolje.

Vidimo, da župan in podžupan Janez Koželj nastopata predvsem v smislu zagotavljanja stanovanj, pozidanosti in hkrati zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so v preteklosti dosegle astronomske vrednosti. Samo po sebi to ni nič narobe, je pa narobe, če to ni usklajeno s temi pogledi, da mora biti življenje v prestolnici ne samo dostopno po normalni ceni ampak predvsem visoko kvalitetno.

Kot kaže so vaši pogledi na prihodnjo podobo Ljubljane nasprotni temu, kar zagovarjajo župan in mestni urbanisti.

Ne v predvolilni kampanji pred zadnjimi volitvami ne v tem mandatu ni bila opravljena splošna diskusija o urbanističnem pogled na razvoj Ljubljane. Prevladala je doktrina, ki sta jo uveljavila župan Janković in podžupan Koželj, da je to dobro za Ljubljano in da se mora Ljubljana tako razvijati. Vendar vemo, da je ogromno očitkov stroke, javnosti proti temu. Za moje pojme gre za kompleks manjvrednosti in na ta način ustvarjanje nekega novega urbanističnega načrta, ki bi dal pečat zgodovini in po katerem bi vsi prepoznali delo profesorja Koželja. Podobno kot lahko rečemo, da imamo Plečnikovo, Vurnikovo, Ravnikarjevo Ljubljano, bi želel nekdo imeti še Jankovićevo in Koželjevo Ljubljano. V tem smislu ne bomo nikoli prišli skupaj, ker gre za diametralno nasprotne poglede.

Prav zaradi urbanizma je v Ljubljani nastalo veliko civilnih iniciativ. Kakšno težo jim dajete v SDS?

Civilne iniciative so bolj ali manj odgovor lokalnih prebivalcev, ki so povezani ne glede na njihove politične preference, ker je prizadet njihov življenjski standard, ali nek cilj, ali pa jim pri projektu ni bila dana možnost sodelovanja in dosega kompromisov. Večji del civilnih iniciativ je po mnenju SDS nastopal z dobrohotnimi stališči, kjer bi bili pripravljeni na zelo spodobne kompromise, saj je šlo za malenkosti, ki bi jih bilo mogoče zagotoviti z malo več posluha. Iniciative so nastale in dobile svoj dodaten polet predvsem zato, ker se ti minimalni pogoji niso upoštevali. V nasprotnem primeru bi lahko župan večino teh projektov izpeljal brez kakršnegakoli nasprotovanja, ker ni šlo za kaprice.

Župan ves čas trdi, da je pripravljen na dialog, veliko je na terenu, pozna situacijo, pogovarja se z ljudmi, tudi s civilnimi iniciativami. V čem je torej problem?

Po tistem, kar jaz poznam, je županov sprejem predstavnikov ljudi z drugačnim pogledom vedno zelo enosmeren monolog. Prepričuje jih v svoje argumente, ki se jim ni pripravljen odpovedati, če jih sploh prepričuje z argumenti, če jih ne prepričuje tako kot v mestnem svetu, ko pove: "Jaz sem se tako odločil, dobil sem večino in tako bomo naredili, ker ne bom dovolil, da stvari zamrejo." Tak pogled je seveda absolutno skregan z logiko dialoga.

Župan nedvomno pozna stvari, nedvomno ima pa zelo pristransko sliko in mnenje o svoji upravi in svetovalnem krogu strokovnjakov, kakor tudi subtilni občutek za to, kako dihajo tisti, ki bodo dali kapital za to, da se bo kakšen izmed njegovih projektov realiziral. Povezava med velikim posluhom za denar, ki naj bi te projekte realiziral, ti realizirani projekti pa naj bi privedli do ponovne izvolitve ali dobre javnomnenjske podpore, je najbolj nevarna pri branjenju javnega interesa.

Bo Ljubljana v Jankovićevem mandatu kljub vsemu nekaj pridobila?

Ljubljana bo definitivno nekaj pridobila, saj so v končni fazi vsi ti projekti na splošno dobro sprejeti, tudi če vedno v detajlih. Slabi detajli, ki so se nakopičili pri vseh teh projektih dokazujejo, da smo s preveliko žlico začeli vse te projekte naenkrat. Kaj bo Ljubljana pridobila?

Nedvomno višjo stopnjo zavesti, da je urbanizem pomemben. Če so ljudje zelo z levo roko gledali na sprejemanje urbanističnih aktov, se zdaj zavedajo, da nek obskuren akt v mestnem svetu lahko privede do velikih posledic v njihovi neposredni okolici. Ljubljana bo definitivno dobila priložnost, da oceni, kaj pomeni vpliv poceni stanovanj za prebivalce v mestu. V osnovi ljudje vidijo, da s poceni stanovanji ni nujno boljši življenjski standard. Sem pa prepričan, da bodo določeni projekti županu uspeli do te mere, da jih nihče, ki ga bo morebiti nasledil prihodnje leto ali potem čez štiri leta, ne bo mogel avtomatsko prekiniti, da ne bi naredil še večje škode, kot je bila mogoče že začeta. Ljubljana bo dobila, če ne drugega, vsaj nekaj gradbišč in pa občutek, da se nekaj dela.

Omenili ste javni interes. Ali ga župan po vašem mnenju dovolj ščiti ali popušča različnim interesom?

Težko je dati pavšalno oceno. V nekih zadevah, sem prepričan, da je javni interes dobro zaščiten. Tak primer je bila sprememba akta za potniški center, kjer je bil javni interes zelo dobro zaščiten, ker se investitorju ni popustilo samo pri njegovih željah, ampak občina pričakuje sodelovanje. Pri večini stvari je pa tako, da je stvar najprej dogovorjena na ravni občina-zasebni investitor, pri čemer občina potem manj pozornosti nameni pridobivanju podpore širše javnosti za ta projekt. Tukaj pa župana večkrat zanese lagodnost življenja s 23 zagotovljenimi glasovi v mestnem svetu, kar predstavlja večino, in se je treba nekoliko manj potruditi za to podporo. Način vladanja župana v tem smislu je, ko on oceni, da je javni interes zagotovljen, takrat je pripravljen večino dati tudi zraven, je pa vprašanje, če je javni interes res zaščiten do te mere, kot si predstavljamo drugi in kot bi si javnost želela.

V SDS ste kritični glede sodelovanja svetniškega kluba z mestno upravo in županom ko gre za pridobivanje podatkov in pojasnil.

Ne želim zahajati v kritiko županove uprave in županovega dela kar tako. Mislim, da je bilo neutemeljenih kritik že v preteklih mandatih dovolj. Od tega župana kot gospodarstvenika, ki ceni čas skoraj bolj kot denar, smo pričakovali, da bo z reorganizacijo mestne uprave dosegel, da sam ne bo center vsega dogajanja, ampak bo uprava kakšno stvar naredila tudi sama od sebe po vnaprej jasnih kriterijih. Pričakovali smo, da bo mestna uprava cenila javnost kot stranke v postopku, ki zaslužijo, da je vsaka stvar rešena čim prej, in da bo cenil mestni svet kot 45 posameznikov z imeni in priimki, ki verjetno niso nekaj vprašali samo zato, ker bi jim bilo dolgčas.

Na prvi točki se ni zgodilo tisto kar smo pričakovali, saj v mestni upravi vsi čakajo, kaj bo o neki zadevi rekel župan. Vem, da ima župan pravico in dolžnost biti o vsem obveščen in dajati ton delu mestne uprave. Ukvarja pa se od prometnih zapor do zadnjih soglasij, ki jih je treba izdati, kar verjetno ni najbolj pametno in tudi ne učinkovito. Zakaj imamo potem 600 ljudi zaposlenih, ki naj bi delali te stvari.

Domišljali smo si, da bo po reorganizaciji mestne uprave prišlo do manj sporov med oddelki, žal ni tako. Nemogoče je neodvisno pregledati, koliko časa traja reševanje vlog občanov. Po mojih podatkih je to skrajni zakonsko dopusten rok, kar nas ne priporoča. Dobra in privlačna občina za investicije skrbi, da so stvari rešene takoj ali v najkrajšem možnem času in ni opravičila, da je v mestni upravi zaposlenih bistveno več uslužbencev na prebivalca kot večina drugih občin in da je rok reševanja vlog bistveno daljši.

Pri sodelovanju z mestnim svetom pa je uprava privzela politično kritje, ki ji ga daje župan zato, da spravi svoje akte skozi mestni svet, tako da niti na mestnem svetu ne pojasni, zakaj kakšna stvar ni sprejemljiva. Zelo težko je reči, da je župan vzpostavil nivo zaupanja med mestnim svetom in mestno upravo, kot bi si mi želeli. Županu dajem veliko pohvalo, ker za razliko od prejšnjih županov vsaj ve, s čim s mestna uprava ukvarja. V preteklosti smo imeli bolj protokolarne figure, ki so podpisovale kdaj pa kdaj tudi na pamet. V tem primeru dajem županu veliko priznanje, da ima voljo in smisel za to, da ugotavlja, kaj vse je mesto. To je en dober predznak za njegova naslednika, naslednico, ker bo ta standard zelo težko opustiti.

Je še kaj pozitivnega v zadnjih dveh letih in pol?

Nujno je treba pohvaliti odstranitev vrtičkov okoli Žal. Županu sem za to potezo čestital že takrat, ko se je to začelo. Mislim, da je to pogumno in želim si, da bi se ta stvar nadaljevala. zadovoljen sem, da je upravi uspelo z zaprtjem centra mesta za promet. Kljub težavam, ki jih je imel nedomišljen projekt za življenje prebivalstva, se mi zdi, da je bilo to splošno dobro sprejeto in smo tega veseli. Upam, da bo županu uspelo izpeljati tudi kaj več kot samo idejno zasnovo nekega sistema enosmernih cest in parkirišč ob cestah. Na splošno je veliko tem za pohvalo dela mestne uprave, seveda sem pa prepričan, da je pohvala zgolj in samo vzpodbuda za nadaljnje dobro delo, ne za sedenje na lovorikah.

Ste si ogledali, kako napredujejo županovi večji projekti, npr. Športni park Stožice?

Na dnevu odprtih vrat v Stožicah nisem bil, ker se zelo izogibam prireditvam in dogodkom. Z županom glede tega nimava skupnega pogleda. Njegovo mnenje je, da bi se morali svetniki tega masovno udeleževati. Sem človek, ki rabi svoj mir zato, da si stvari pogledam. Sledim pa zelo vestno vsemu, kar se v Ljubljani dogaja, in si mislim svoje. Zato tudi župana večkrat kakšno stvar vprašam in občasno tudi svoje mnenje povem zelo glasno. V primeru stadiona je že tako, da bolj ko gledam, manj vidim tisto, kar bi me zadovoljilo. Pa ne zato, ker bi želel županu nagajati, nasprotno, vsi bi bili veseli, če bi se Stožice končno uredile, da bi se uredile vpadnice in da bi Ljubljana dobila stadion v Stožicah z ustrezno infrastrukturo. Bolj me jezi, da se po balkansko pogovarjamo, dogovarjamo, pregovarjamo in poslujemo z delno zaprtimi kartami, kjer se ne ve več, kdo pije, kdo plača in kdo bo na koncu nastradal.

Želel bi, da se ti projekti en za drugim vsi realizirajo tako, kot si je župan zamisli, ker bi bil to odličen rezultat za delo mestne občine in na koncu bi vsi pridobili. Na ugledu bi pridobil tako mestni svet kot politične stranke, ki so v njem, z nerealizacijo projektov izgubimo vsi. Prihodnje leto bomo stopili pred volivce in če ne bo projektov, o katerih bi se pogovarjali, se bomo pogovarjali samo še o tem, zakaj se kregamo. In da je razlog za to, da ni nič, samo v tem, da je mestni svet neučinkovit, da je župan neučinkovit in tako naprej. Kot prebivalca Ljubljane bi me zelo bolelo, če bi živel v mestu, kjer se nikoli nič ne premakne.

Ali lahko župana ocenite z ocenami od ena do pet?

Zelo težko, še splošni učni uspeh smo v osnovni šoli ukinili, ker ne predstavlja ničesar. Mislim, da župan nedvomno zasluži oceno med dve do tri. Za prizadevnost zasluži štiri, za PR zasluži plus pet, za stike s svetniki je komaj zadostna ocena. za delo z mestno upravo smo pa nekje pri dve do tri. Če vse to seštejemo, vidimo, da je prva ocena nekje okrog minus tri.

Mu torej dajete možnosti na naslednjih lokalnih volitvah?

Absolutno mu dajem možnosti, nikakor ne podcenjujem tega. Definitivno ni odpisan. Če smo prejšnji županji v tem času že odpisali, potem je v tem mandatu pravzaprav daleč od tega, da bi bil župan že odpisan.

Ste dobro leto pred volitvami že pripravili kakšno strategijo? Boste razkrili kakšno afero ali boste iskali napake pri projektih?

Afere pridejo same od sebe. Izkušnje kažejo, da takrat, ko najbolj želiš afero, je ne dobiš, in takrat, ko jo najmanj pričakuješ, se sama od sebe zgodi. Poudarek na aferah ni dober. Naša strategija je zelo preprosta. Pred ljudi stopiti zelo samozavestno ter reči, bili smo vseskozi zelo načelni, objektivni in kar smo obljubili, smo tudi uresničili. Zelo preprosto postaviti ogledalo županu, da ga bodo tudi ljudje videli in reči, če bi manj obljubljal bi verjetno bistveno lažje danes dobil bistveno boljšo oceno. Župana ne obtožujemo, da laže, ga pa obtožujemo, da je naredil veliko napako, ko je navedel datume, za katere ni imel nobene osnove ne takrat ne danes.