Janko Veber izvoljen za predsednika državnega zbora

Veber se je v nagovoru poslancem po izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje, da postane "prvi med enakimi". Kot je dejal, razume stališča poslanskih skupin, ki mu niso izkazala podpore. Pojasnil pa je, da je želel čim bolj jasno predstaviti problematične rešitve in da je vedno na prvo mesto postavljal interes ljudi.

"Kot predsednik DZ se bom trudil, da bom s svojim delom opravičil vaše zaupanje in da bomo s konstruktivnim dialogom oblikovali najboljše možne rešitve za ljudi - ne glede na to, ali jih bo predlagala koalicija ali opozicija," je še dejal.

Veber je tako nasledil prvaka DL Gregorja Viranta, ki je ob odhodu DL iz koalicije januarja odstopil s položaja predsednika DZ. Od takrat je predsednika DZ nadomeščal najstarejši podpredsednik DZ Jakob Presečnik, sicer poslanec SLS.

Pred Vebrom in Virantom so bili na čelu DZ še Ljubo Germič, Pavel Gantar, France Cukjati, Franc (Feri) Horvat, Borut Pahor, Janez Podobnik, Jožef Školč in Herman Rigelnik.

"Močni pomisleki"

Po predstavitvah stališč poslanskih skupin se vodji poslancev SD Janku Vebru obeta zadostna podpora za izvolitev na mesto predsednika DZ. Podporo so mu obljubili v potencialnih partnericah bodoče koalicije, PS, SD, DL in DeSUS, poslanci SDS, SLS in NSi pa ga ne bodo podprli. Poslanci so sicer z razpravo že končali in začeli tajno glasovanje.

Kot je poudaril vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer, zaradi trenutne politične situacije želijo, da se danes izvoli novi predsednik, saj bi DZ moral delovati v popolni sestavi. Po njegovih besedah je Veber izkušen politik ter dobro pozna delo in poslovanje DZ, kar je nujno za opravljanje vloge predsednika DZ. Ob tem je omenil tudi Vebrovo dosedanjo povezovalno vlogo in izrazil prepričanje, da bo Veber spoštoval načela strpnosti in preudarnosti.

Poslanci SDS pa imajo po besedah njihovega vodje Jožeta Tanka "močne pomisleke" glede predsednika DZ. Kot je poudaril, bi za volitve predsednika DZ morala obstajati koalicija z vsaj okvirnim programom, ki ga namerava realizirati, da se država potegne iz gospodarske, finančne in tudi politične krize. "Programa nastajajoče koalicije pa ni niti v obrisih," je dodal. Med razlogi za glas proti Vebru je omenil tudi nekonsistentnost politike SD. "V DZ potrebujemo politiko strpnosti, preudarnosti in odprtosti do drugačnosti," je še dejal Tanko.

Poslanka SD Majda Potrata je poudarila, da je funkcija predsednika DZ zelo odgovorna funkcija, zato jim ne sme biti vseeno, ali DZ deluje v popolni sestavi ali odločitve sprejema brez predsednika, kakor je že mesec dni. Po njenem mnenju je pogoj, da izvolijo kandidata, ki bo znal v polni meri opravičiti zaupanje. "In tak Veber zagotovo je," je prepričana poslanka. Spomnila je na Vebrovih 20 let izkušenj političnega delovanja. Kandidat ima po njenih besedah poleg razvitega socialnega čuta in preudarnosti tudi izkušnje in spoznanja za uresničevanje temeljnih vrednost parlamentarne demokracije.

V poslanski skupini DL si želijo predsednika, ki bo toleranten, strpen, povezovalen, sprejemljiv za vse in tudi pravičen. Kot je dejal vodja poslancev DL Rihard Braniselj, ima Veber po njihovem mnenju dovolj politične kilometrine in bi bil lahko v danih okoliščinah dober predsednik DZ. Zato ga bodo poslanci DL podprli, je dejal in mu v primeru izvolitve zaželel uspešno delo v DZ.

Tudi poslanci SLS se sicer strinjajo, da DZ čim prej potrebuje predsednika s polnimi pooblastili, a po besedah vodje poslanske skupine SLS Mihaela Prevca Vebra ne bodo podprli. Prevc upa, da bo Veber, če bo izvoljen, deloval bolj povezovalno in konstruktivno, kot je deloval preteklo leto kot vodja opozicijske SD. Poudaril je, da odgovornost za izvolitev predsednika DZ nosi parlamentarna večina, ki se ji je tokrat uspelo poenotiti o kandidatu. Kljub temu pa poslanci SLS Vebru v primeru izvolitve po Prevčevih besedah želijo "veliko modrosti, preudarnosti in strpnosti ter uspešno delo".

Tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je poudaril, da mora hram demokracije delovati v popolni sestavi in da potrebuje predsednika. Ob tem je omenil, da so v poslanci DeSUS obžalovali odločitev Gregorja Viranta, da odstopi s funkcije predsednika DZ, saj so bili z njegovim delom zadovoljni. Veber je po besedah Jurše izkušen politik na lokalni ravni in državnem nivoju, v teh časih pa bo moral pokazati veliko mero strpnosti. Kot pravi Jurša, si želijo, da bo zmogel uveljaviti takšno kulturo predsedovanja, da bodo presekane danes preveč uveljavljene delitve na leve in desne.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pravi, da DZ potrebuje predsednika, zato pozdravljajo volitve. Njihova dolžnost pa je, kot pravi, izbrati tistega, ki se bo čim bolj približal lastnostma zmernosti in povezovalnosti. Veber je bil po njegovih besedah v zadnjem letu preoster v svojih izjavah, ki so zbujale pesimizem in posledično večale konfliktnost. Kot pravi Tonin, so pogrešali večjo pripravljenost na sodelovanje. Za nepodporo Vebru se niso odločili zaradi ideoloških razlogov ali ker v prihodnjih mesecih morda ne bodo več v koaliciji, je poudaril Tonin. "Lahko bi našli kandidata, ki bi bil nekoliko bolj zmeren in bolj povezovalen, in ta bi tudi dobil našo podporo," je dejal. Obenem pa pravi, da Vebru dajejo priložnost, da jih s svojim delom pozitivno preseneti.

Tudi poslanca narodnih skupnosti ne vidita "nekih posebnih zadržkov" glede podpore Vebru. Kot je dejal poslanec Laszlo Göncz, je treba čim prej izvoliti predsednika DZ s polnimi pooblastili, a bi kljub temu lahko še kak dan počakali, "da bi se bolj videli obrisi morebitne koalicije". A če je bila pobuda vložena, posebnih zadržkov ne vidi in bo Vebra podprl, je napovedal in poudaril, da gre za izkušenega parlamentarca.