Ponosen sem, da sem kričač
Ali opažate, da postopki urada za varstvo konkurence na področjih trgovine in živilske industrije že dajejo kake rezultate?
Dobavitelji nam pravijo, da se je od tedaj, ko smo uvedli postopke, odnos trgovine do njih spremenil. Trgovci so opustili nekatere prakse, denimo napoved cenikov … Skratka, trgovci so svoje apetite nekoliko znižali. Po naši oceni pa uvedba postopka lahko učinkuje le za šest mesecev, za trajnejši efekt pa je treba kaj storiti. Vedeli smo, da se bodo trgovci umirili, dokler pa ne končaš postopka in izrečeš kazni, pa je to bolj kratkotrajno.
Postopki proti trem trgovcem, Mercatorju, Sparu in Tušu, ki jim očitate zlorabo oligopolnega položaja, še tečejo.
Pri teh trgovcih je bilo uvedenih več postopkov. Proti vsem smo uvedli postopek usklajenega delovanja oziroma kartelnega dogovarjanja. Nato je bil uveden še poseben postopek zoper Mercator zaradi domnevne zlorabe položaja. Tečejo pa so tudi postopki proti trem skupinam dobaviteljev: za meso, mleko in kruh oziroma pekovske izdelke. Proti trem največjim podjetjem z vsakega področja.
Med dobavitelji in trgovci je nastala škodljiva vertikalna koncentracija. Govorili ste tudi o možnosti, da bi določenim lastnikom naložili odprodajo lastniških deležev v trgovskih družbah in jih tako razlastili. Je ta skrajni ukrep še vedno mogoč? Poznamo primera Istrabenza in Pivovarne Laško, ki sta dobavitelja, a tudi pomembna lastnika trgovske družbe Mercator. V Istrabenzu so vas že prosili za dovoljenje za prodajo njihovega deleža. Ste jim ga dali?
Istrabenzu smo dali soglasje za prodajo in so ta delež začasno že prodali. Vendar kljub temu proti njim nismo ustavili postopka. V Istrabenzu so namreč ta delež prodali z zavezo, da ga lahko po določenem času spet odkupijo. V tem primeru gre za neko obliko kreditiranja in ne za pravo prodajo.
V zvezi s prodajo deleža v Mercatorju vas je nedavno obiskal tudi odvetnik Pivovarne Laško Stojan Zdolšek.
Infond Holding je prosil za soglasje. Zdolšek sprva ni zastopal Infond Holdinga, ampak samo Pivovarno Laško, kasneje pa se je registriral tudi kot njihov pooblaščenec. V tej zadevi smo na uradu opravili tudi ustno obravnavo, vendar smo ugotovili, da je zadeva v preliminarni fazi in da nimamo o čem odločati. Zdaj še čakamo, da bodo zahtevo za soglasje konkretizirali v smislu konkretnih transakcij. Za zdaj so zahtevali samo generalno soglasje, da bi delež prodali preko borze, kar je načeloma v redu, vendar vemo, da je tudi na borzi več načinov prodaje – ali znanemu kupcu ali z aplikacijo, ki glede na velikost in ceno tega deleža ter globino slovenskega trga ni preveč realna. Te naše zadržke, zakaj ne bomo takoj odločali o soglasju, smo tudi jasno povedali. Pozvali smo jih, da morajo zadevo konkretizirati, s čimer so se tudi strinjali. Dejali so, da nas bodo obvestili, ko bodo pogajanja s potencialnimi kupci nekako v sklepni fazi, in prosili za zahtevo za soglasje.
Čez koliko časa naj bi se to zgodilo?
Ne vem.
Toda vaš odvzem glasovalnih pravic prevladujočim lastnikom Mercatorja ni vplival na upravljanje trgovske družbe, saj njeno upravo in nadzorni svet še naprej obvladuje Pivovarna Laško oziroma njen nedavno razkriti lastnik Boško Šrot.
Tu sta dva vidika: dejanski in pravni. Po prejšnji zakonodaji je imel urad zelo široko diskrecijsko pravico o tem, kdaj se to izreče, po drugi strani pa gre tudi za glasovalne pravice. V novem zakonu je jasno zapisano, da gre za omejitev upravljavskih upravičenj, ki se kažejo na več ravneh – po glasovanjih na skupščini, preko nadzornega sveta in nazadnje na upravi. Mercatorju smo očital nekatere osebne povezave preko nadzornega sveta in podobno. Položaj je zdaj, ko imamo podatke s terena, malce spremenljiv. To, da smo izrekli ta ukrep, ne pomeni, da ne bi po novem zakonu izrekli dodatnih ukrepov, čeprav obstajajo pravni zadrži. Zakon določa, da se tisti postopki, ki so se začeli po prejšnjem zakonu, po njem tudi končajo. Tu smo v pravni dilemi, kako daleč lahko z ukrepi gremo.
Torej še ni jasno kako se bo ta zgodba z Mercatorjem razpletla?
Smo v fazi t. i. zapisnika – povzetka pomembnih dejstev, ki ga pripravimo stranki, da se izjasni. Oni nato podajo svoje navedbe, komentarje, ki jih upoštevaš ali zavrneš. Lahko se postopka dopolni.
Je še možen skrajen ukrep naložitve prodaje lastniških deležev?
O, da, vsekakor. O tem se odloči v končni odločbi.
Ali ste že preverili, ali je Mercator neodvisen pri odločitvi, katere pijače bo dal na svojo polico? Če gremo v njihove trgovine, vidimo dolge police, naložene s pijačo Union in Laško, tujih piv pa je le za vzorec, pa še precej dražja so zaradi visokih trgovskih marž.
Bistvo pri vertikalnih koncentracijah je ravno presoja omejevalnega učinkovanja (foreclosure effect). Koliko lahko ta povezava na horizontalni ravni, v konkretnem primeru na trgu pijač, pomeni za vstop konkurence. Dejstvo je, da je Mercator najpomembnejši posamičen kanal za vstop prehrambnih izdelkov na slovenski trg. Glede na to, da zapisnik o ugotovljenih konkretnih dejstvih še ni pri strankah, naših ugotovitev ne bi javno predstavljal.
