Janez Podobnik pred kongresom SLS: "Vrnitev SLS v državni zbor ne bo enostavna"

Kako ocenjujete uspeh stranke na zadnjih treh volitvah: izvolitev evropskega poslanca iz vrst SLS, izpad SLS iz parlamenta, soliden uspeh SLS na lokalnih volitvah?

Tri volitve v pol leta so bile tudi za SLS kot izkušeno politično stranko očitno prevelik zalogaj. Tradicionalno prepričljiva na lokalnih volitvah; prvič uspešna za volitve v evropski parlament in ponesrečen nastop na najpomembnejših, parlamentarnih volitvah. Res je, da ni enostavno, da se politične stranke znajo, še posebej v sporočilih in ključnih stališčih v predvolilnih kampanijah prilagoditi in skoncentrirati za konkretne volitve. Kajti, znano je, da volilci povsem drugače doživljajo čas pred lokalnimi ali pa pred parlamentarnimi volitvami. Kljub izkušnjam, ki jih SLS pri teh različnih položajih nedvomno ima, se ji je zgodilo, da trenutni ni parlamentarna stranka.

Kje so po vašem razlogi, da je stranka izpadla iz parlamenta in kaj mora storiti, da se vanj vrne?

Izpad iz Državnega zbora je vsako dolgoletno parlamentarno stranko šok. Vrnitev ni enostavna. Je pa to lahko, kot je marsikdaj življenju tudi priložnost, da se stranka notranje prenovi, programsko osveži, organizacijsko zdinamizira. SLS mora pri tej svoji poti povratka v Državni zbor slediti iz tistih njenih programsko-političnih temeljev, kjer je /bila/ močna, prepričljiva, za volilce sprejemljiva in vredna zaupanja. Tu mislim na njeno zavzemanja za odgovorno socialno-tržno gospodarstvo; za njeno zavezanost k dialogu med različnimi idejnimi in političnimi usmeritvami v Sloveniji in širše in nenazadnje, da etični principi veljajo povsod, če omenim tako politiko kot gospodarstvo.

Kdo po vašem naj prevzame vodstvo SLS na kongresu? Je prihodnost v mladih ali v bolj prepoznavnih obrazih? Koga konkretno podpirate oziroma bi podprli za predsednika stranke?

Ne bi se želel opredeljevati do imen potencialnih kandidatov in kandidatk. Ne pričakujem pa velike gneče. In še to, zdi se, da smo v Sloveniji naredili prav vse, da smo ja čim bolj priskutili ljudem, še posebej mlajšim, izobraženim in talentiranim, da bi se politično angažirali.

Imam 4. letno izkušnjo vodenja SLS. Stavil sem na teamski pristop, na sodelovanje med izkušenimi in mlajšimi. Želel bi si, da bo vodenje SLS prevzela osebnost , ki bo povezovalna , sposobna motivacije in odprta za nove, modernejše in neformalne oblike političnega delovanja.

Ste tudi sami pripravljeni kandidirati za predsednika stranke?

Kljub temu, da sem v slovenski politiki opravljal tudi pomembne izvršilne funkcije, me je vedno inspiriralo programsko delovanje; poglobljeno, študiozno, teamsko.Nikoli nisem bežal od »ideološih tem«. Politične stranke so dolžne, da bedijo nad vrednostno ideološkimi temelji, na katerih sloni njihovo delovanje; da jih znajo in zmorejo artikulirati. Kajti slovenski človek je obremenjen s kar nekaj zelo zapletenih in globokih delitev; nekatere imajo zgodovinske, ideoološke in tudi vrednostne temelje; ljudje pričakujejo, da odgovorne politične stranke od teh tematik ne bodo po nojevsko bežale; pač pa jim ponujale svoja stališča. In zato v političnih strankah potrebujemo tako  »modre« in  izkušene kot mlajše in zagnane.

Sam se vidim predvsem v prostoru zunanje politike, mednarodnega razvojnega sodelovanja in bolj aktivnih pozicij Slovenije v delovanju mednarodnih organizacij, začenši z položajem v Evropski zvezi.

Kakšna naj bo politična usmeritev SLS v prihodnje? Bolj povezana z NSI in SDS oziroma samo bolj povezana z NSI ali popolnoma samostojna stranka z enako distanco tako do levice kot do (preostale) desnice?

SLS v svojem delovanju predstavlja pomemben člen krščansko-demokratične tradicije na Slovenskem. Vedno je bila in bo stranka politične desne sredine. Po evropskem političnem profilu pa je SLS napredna konzervativna stranka krščansko-ljudske usmeritve.

Tematika »enakih distanc do levice in desnice« je vsiljena; močna in programsko prepoznavna stranka ne išče uravnoteženih stališč na levo in desno, pač pa neobremenjeno in pogumno gradi svoja politična stališča in jo ne zanimajo reakcije njenih »desnih in levih sosed«; SLS mora delovati iz polnosti svojega programa; šele ko si politično in vrednostno res to, kar si, potem lahko suvereno vstopaš v dialog, v partnerstvo; in s tem bogatiš sebe in druge: tu vidim smer bodoče drže SLS.  

 Je rešitev v povezovanju desnice ali čim večjih razlikah med pomladnimi strankami?

Vedno znova se potrjuje, da tisti, ki vztrajno iščejo razlike med pomladnimi strankami, nimajo dobrih namenov. V slovenski shisterizirani politični sceni so koncepti političnih strank, ki gradijo na povezovanju in sodelovanju podcenjeni, še več, obrobni in sprejeti z nekakšnim nezaupanjem. Za kaj že? Kajti volilci praviloma nagrajujejo politične stranke, ki so sposobne sodelovanja; volilce take drže tudi zmotivirajo, da sploh »poskušajo ponovno zaupati« in se znova vračajo na volišča. Torej nedvoumen odgovor: da, povezovanje in ne iskanje razlik med pomladnimi strankami.

Čutim, da je SLS kljub trenutnemu izpadu iz DZ uspelo ohraniti potencial izvirne in zgodovinsko trdno zasidrane stranke slovenske pomladi, katere politični prostor druge, tudi njej programsko bolj sorodne stranke niso uspele pokriti. Preprosto, SLS Slovenija še vedno potrebuje; in v tem njena  priložnost in spodbuden obet a povratek v prvo ligo slovenskih parlamentarnih strank. Ob tem, da je glede politične izkušenosti in zastopanosti na lokalnih ravneh SLS še naprej »prvokategornica«. In še evropskega poslanca ima.

Kako gledate na skupno listo SLS in NSI? Bi bilo dobro s skupno listo nastopiti tudi na parlamentarnih volitvah, morda prihodnjih?

Skupna lista med SLS in Nsi je bil inovativen in pogumen poskus; vredno bi ga bilo še ponoviti. Umetnost v političnem življenju političnih strank je, da s svojim delovanjem ne postajaš del problema, ampak generator in garant za dobre rešitve. Naj se v to smer krepi nova energija SLS po letošnjem kongresu. Na ta način se bo SLS zasidrala v tistem delu slovenske politike, ki bo garant za normalno evropsko prihodnost Slovenije.