Še najbolj bode v oči, da se je KPK oglasila zdaj ob dogajanju »vstaje«, ki se jasno izkazuje kot usmerjen napad na predsednika in na vlado sploh, posebno ob zakonih o slabi banki ter državnem holdingu, ki naj bi na čisto postavila poslovanje države, čemur se mnogi upirajo. Zato čudi svetohlinski poziv oziroma »bitje plat zvona« za sestavo nadzora nad izvajanjem teh zakonov s strani predsednika Državljanske liste.
V etiki šteje oseba, pravo skrbi le za (zunanje) meje dovoljenega, a če jih prestopimo, smo (pravno) kaznovani. Etiko gradijo ljudje, ki spoštujejo etične temelje in s svojim ravnanjem zagotavljajo človeškost. Napaja se iz etičnih izročil in navad, ki jih spoštujemo in tudi v najbolj kritičnih trenutkih zastavljamo zanje svoja življenja. Ljudje so raje umirali, kot lagali, kradli ali ubijali, ti so nam zgled in ideal etičnosti. Družba pa etično delovanje z vzgojo in medsebojnim spodbujanjem utrjuje ali slabi. Komunizem je etiko, religijo pravo in celo državo ukinjal in posledice ostajajo.
V zadnjih časih se je veliko govorilo o novih, poštenih politikih, a videvali smo obraze, ki so v politiki, gospodarstvu, pri medijih in kulturi sodelovali pri neetičnem ravnanju v nekdanjem režimu in v slovenski tranziciji. Zato smo se spraševali, zakaj v teh »kriznih« mesecih niso RTV Slovenija ali drugi mediji povabili Draga Jančarja ali kako zgledno ženo, da bi nam vlila upanje in nas spodbujala k dobremu. Poznavalka osamosvojitve Rosvita Pesek ni na Radiu Ognjišče zaman zatrdila, da s komunizmom še nismo opravili, zato tudi težave z etiko. Težko je pričakovati, da bi jo uvajali tisti, ki je ne spoštujejo.
V primeru komisije za preprečevanje korupcije je nenavadno, da so vodilne položaje v njej zasedali ljudje na podlagi prejšnjih etično dvomljivih dejanj, s čimer so predlagatelji dali napačen signal, kajti etične zadeve lahko urejajo le etični ljudje. Tako ni presenetljivo, da KPK, poleg sodstva seveda, v pomembnih zadevah ni opravila svojih nalog – sicer ne bi bilo slabih bank. Zdi se, da je bila le še en člen v podaljševanju agonije države, ne pa izziv za dokončanje njenih stranpoti. Podobno so politiki razgradili tudi nekdanjo SDK, da so s tem odprli pot krajam in nepreglednemu poslovanju.
Še najbolj bode v oči, da se je KPK oglasila zdaj ob dogajanju »vstaje«, ki se jasno izkazuje kot usmerjen napad na predsednika in na vlado sploh, posebno ob zakonih o slabi banki ter državnem holdingu, ki naj bi na čisto postavila poslovanje države, čemur se mnogi upirajo. Zato čudi svetohlinski poziv oziroma »bitje plat zvona« za sestavo nadzora nad izvajanjem teh zakonov s strani predsednika Državljanske liste. Prav njegov sposobni in delavni minister je pripravil te predloge. Odzivi strank na slabo banko – ne le PS in SD, celo SLS – zgovorno kažejo, koliko je ura.
Spričo teh ozadij neetičnih apetitov se bo tranzicija zavlekla in državljani bomo zaradi neetičnih politikov in »botrov« še naprej plačevali svoj davek. Da ne govorimo o mahinacijah okrog »zamrznjenega predsednika« Pozitivne Slovenije, za katerega naj bi veljala druga »merila«, ki jih celo politiki in novinarji ali tako imenovani intelektualci kar naprej javno skandirajo; od tega, da naj odstopi kot predsednik PS, a da je kot župan naredil veliko dobrega za Ljubljano, za to naj bi si zaslužil celo nagrado. Očitno nekaterih ne moti županov (med drugim) zaslužek ob privatizacijski spremembi namembnosti parcel v Ljubljani, tako imenovani vstajniki iz Maribora pa vlagajo tožbo zoper poceni kupovanje hiše v Trenti.
Kar se nam dogaja zdaj, je očitno še ena revolucija, kakor da ne bi že s prvo izgubili toliko dragocenih življenj in imetja, da o izgubi etičnih standardov niti ne govorimo. Če želimo, da bodo mladi rasli v boljši svet, ne moremo biti drug drugemu le tekmeci ali celo sovražniki, pač pa ljudje, človeška bitja, ki za svoj obstoj potrebujemo drug drugega. Le take etične in sodelovalne osebnosti gradimo človeški svet in dialoško oziroma vzajemno družbo ter tako drug drugemu odpiramo pota v boljšo prihodnost.
