Tako se je Janša odzval na informacije, objavljene v nekaterih medijih, da naj bi omenjene štiri ustanove proti njemu vodile predkazenski postopek, na podlagi katere naj bi ugotavljale izvor premoženja, katerega izvor po mnenju protikorupcijske komisije ni bil pojasnjen. Preiskavo naj bi vodil celjski tožilec Stanislav Pintar, iz anonimke, kjer je bila objavljena informacija o omenjeni preiskavi, pa izhaja, da naj bi policija operativno spremljala prvaka največje opozicijske stranke.
Janši se zdi sporno, da kdorkoli naroči policiji naj operativno spremlja predsednika največje opozicijske stranke. Sploh, če držijo zapisi v anonimki, da naj bi ga rušili s posebnimi postopki. Ob tem je poudaril, da ga je zaradi poročila KPK povabila na pogovor davčna uprava, kjer je vse zneske tudi ustrezno pojasnil. Davčna preiskava naj bi bila zaključena marca. Če bi bilo karkoli spornega, bi dobil ustrezno odločbo, vendar je ni, iz česar sklepa, da je preiskava zaključena.
Prvak SDS je ob tem še opozoril, da za omenjeno finančno preiskavo, če je res bila uvedena, ni ustrezne pravne podlage, saj po zakonu o odvzemu premoženja lahko preiskavo uvedejo le za osebe, ki razpolagajo z več kot 50 tisoč evri premoženja sumljivega izvora, tega pa mu nihče ne očita. Niti protikorupcijska komisija niti sodba v zadevi Patria, po kateri naj bi sprejel obljubo nagrade na neznanem kraju, neznanega časa in na neznani način. Zato je po njegovem omenjena preiskava čista zloraba kazenskega prava.
Sporno se mu zdi tudi večurno zasliševanje vrtnarja, pri katerem je kupil nekaj rastlin, ki jih je potem posadil v svojem sadovnjaku. Poleg tega, da naj bi vrtnarja zasliševali, preden se je preiskava sploh uradno začela, naj bi ga celo skušali prepričati, da je on posadil 25 let stara drevesa na Janševem sadovnjaku.
Janša je še opozoril na dopis generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja predsedniku državnega sveta Mitji Bervarju na vprašanje svetnika Janvita Goloba, ki ga je spraševal glede preiskave o bančnih posojilih in odtekanju milijonov evrov v tujino. Odgovoril naj bi, da za preiskavo ni podlage, ker nista določena kraj in čas okoliščin. Ob tem je spomnil, da je kot predsednik vlade lani dobil poročilo Banke Slovenija o katastrofalnem stanju bančnega sistema, ki ga je nato poslal Fišerju. V tem poročilu pa so bili navedeni podatki o konkretnih datumih in konkretnih osebah, ki so odločali o konkretnih vsotah bančnih posojil.
V zvezi s pritožbenim postopku v zadevi Patria pa Janša javno sprašuje predsednika višjega sodišča Jerneja Potočarja, ali držijo objavljene navedbe o konkretnih sodnikih, ki naj bi odločali o njegovi pritožbi, zakaj tega podatka niso javno objavili in postopali skladno s sodnim redom. Predsednico vlade Alenko Bratušek, ministra za pravosodje Senka Pličaniča in predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo, ki so podpisali javno zavezo, da se bodo postopki na drugi stopnji rešili v treh mesecih, pa javno sprašuje, ali to velja tudi za zadevo Patria in ali smo vsi enaki pred zakonom.
Janša je tiskovno konferenco začel z vprašanjem: »Predstavljajte si, da sem jaz predsednik vlade, sedanja koalicija je v opoziciji, generalna državna tožilka pa bi bila Barbara Brezigar. Kako bi mediji reagirali, če bi bila izdana odločba, naj policija operativno spremlja Boruta Pahorja, Igorja Lukšiča ali Alenko Bratušek? Skoraj zagotovo bi to označili kot novi totalitarizem, represijo ali državni udar. Zdaj se glede tega nihče ne razburja.«