Vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik je na seji komisije za peticije pojasnil, da so se policisti pogovarjali z osebo, ki ima o izvedbi poboja v Hudi Jami zelo natančne in verodostojne podatke, a da se sklicuje na zavezo molčečnosti. Če mu bo zveza borcev dala moralno odvezo, so vprašanje poboja v Hudi Jami skoraj rešili, je zatrdil Jamnik.
Jamnik je danes, na četrti seji komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki je bila namenjena seznanitvi z delom vladne komisije za prikrita grobišča, prosil predstavnike Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije, naj sporočijo svojim članom in drugim ljudem, že zlasti tistim, ki se "skrivajo za zavezo molčečnosti", naj policiji povedo podatke o povojnih pobojih.
Vodja akcije Sprava je povedal, da so osebi, ki ima podatke o poboju v Hudi Jami, pojasnili, da je država, ki ga je zavezovala k molku, odšla na "smetišče zgodovine". "A mu takšna interpretacija ne zadostuje," je dodal. Po Jamnikovih besedah se trenutno v Hudi Jami opravljajo rudarska dela, s katerimi skušajo priti do enega od jaškov, za katere se domneva, da so v njih posmrtni ostanki žrtev pobojev po drugi svetovni vojni.
Komisija je na seji, ki je nadaljevanje seje iz 16. aprila, s tremi glasovi za in dvema proti sprejela sklep, da omenjena parlamentarna komisija podpira delo vseh institucij, ki delujejo na področju evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč z namenom, da ljudem, ki so živeli v številnih nekdanjih avtoritarnih in totalitarnih režimih, pomagajo preseči razlike in doseči spravo.
Člani komisije so s štirimi glasovi za in tremi proti podprli tudi sklep, da komisija predlaga vladi, da v okviru svojih pristojnosti zagotavlja potrebna sredstva za nemoteno in učinkovito delo Študijskega centra za narodno spravo in ostalih pristojnih institucij v okviru reševanja vprašanj prikritih grobišč.
Pred glasovanjem o tem sklepu je članica komisije Majda Potrata (SD) dejala, da ne bo podprla sklepa, ker se ne nanaša na temo četrte seje, Franc Cukjati (SDS) pa je v obrazložitvi glasu zatrdil, da gre za pomemben sklep. Pri tem je izrazil upanje, da ni v ozadju namen, da se drastično zmanjša sredstva za te namene.
Skorajda soglasno, s šestimi glasovi za, pa so člani komisije sprejeli sklep, da komisija podpira dosledno skrb za urejanje vojnih grobišč in posebej program odkrivanja, zaznamovanja ali drugačne ureditve prikritih grobišč in nadaljevanje postopkov odkrivanje storilcev teh kaznivih dejanj.
Soglasno je bil sprejet sklep, da komisija podpira prizadevanje za čim prejšnji sprejem novel zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o vojnih grobiščih.
Še pred nadaljevanjem četrte seje je komisija za človekove pravice opravila peto redno sejo, na kateri so člani komisije obravnavali resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Komisija je soglasno sprejela sklepa, da se je komisija seznanila z omenjeno resolucijo in da jo bo posredovala vsem poslancem DZ. Oba sklepa je predlagala Majda Potrata.
So pa člani komisije zavrnili sklep, da komisija meni, da bi morala Slovenija sprejeti omenjeno resolucijo. Sklep, ki ga je predlagala predsednica komisije Eva Irgl (SDS), so podprli trije člani, štirje pa so bili proti.
Pred glasovanjem o sklepih je Potrata v razpravi dejala, da je bila resolucija sprejeta v Evropskem parlamentu 2. aprila letos in da so jo v Evropskem parlamentu podprli tudi vsi poslanci iz Slovenije. Kot je pojasnila, resolucije ni treba sprejeti v DZ, in sicer zato, ker je bila sprejeta v Evropskem parlamentu, zato po njeno velja tudi v Sloveniji, ki je članica EU. Potrata pa je podprla sprejem nacionalnega besedila resolucije, ki bi "upošteval slovensko specifiko".
Cukjati je v razpravi najprej izrazil presenečenje, ker se današnje seje komisije ni udeležila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik. "Zelo sem jo spoštoval, preden je postala varuhinja, danes pa ne vem, ali bi glasoval zanjo," je poudaril. Prepričan je tudi, da se s poimenovanjem ulice po Josipu Brozu Titu javlja neobčutljivost do žrtev komunizma. Dodal je še, da je poslanska skupina SDS vložila zahtevo za razpravo o resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu in da torej razprava o tej resoluciji v DZ bo.
Proti sprejetju resolucije v DZ sta bila tudi Franci Kek (Zares) in Milan Gumzar (LDS), ki sta prav tako kot Potrata menila, da to ni smiselno, ker je resolucijo sprejel že Evropski parlament. Kek je poudaril, da smo imeli totalitarizem tudi v Sloveniji oz. nekdanji Jugoslaviji. "Bil je v blažji obliki kot bolj na vzhodu, imeli pa smo ga," je dejal.
Franc Bogovič (SLS) je poudaril, da se ne počuti kot žrtev katerega koli totalitarizma in da na srečo prihaja iz okolja, kjer med drugo svetovno vojno ni bilo bratomorne vojne. Pohvalil je še omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta.