Jambrek podpira referendumsko odločanje v vsem, kar ljudstvu "pade na pamet"

V zadnjih dneh namreč odmevajo referendumske pobude Civilne iniciative Apače, ki želi s pobudami za referendum kot z obliko državljanske nepokorščine državo opozoriti na obdavčevanje delavcev, ki delajo v tujini. Danes se je že začelo zbiranje 40.000 podpisov za referendum o medijski noveli, v DZ prinašajo referendumsko pobudo za zakon o mednarodni zaščiti.

Ob tem se je pojavilo vprašanje, ali mar ne gre za zlorabo instituta referenduma. Da gre za poskus uporabe referenduma za rušenje državne stabilnosti, je ocenila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.

Vendar nekdanji ustavni sodniki o tem niso enotni. Ciril Ribičič meni, da je pretirano govoriti o zlorabi referenduma, dokler se s tem ne pretirava. "Nekaj podobnega je, če poslanec govori deset ur ali odvetnik uveljavlja vse možnosti za izločitev sodnikov. Pa ne bo nihče rekel, da je to zloraba, dokler se ne pretirava do te mere, ko se onemogoča delovanje sistema," je pojasnil.

Za zdaj okoli tega po njegovem mnenju ni treba dvigati pretiranih očitkov na račun pobudnikov, saj pač poskušajo opozoriti na svoj položaj. A je Ribičič opozoril, da to počnejo na način, ki vzbuja nasprotovanje na drugi strani, torej pri državljanih, ki delajo v Sloveniji za majhne plače.

Spomnil je še, da je ustavno sodišče razveljavilo rešitev, ki je omenjenim delavcem migrantom dajala ugoden položaj. A ima vlada po njegovem mnenju med odpravljenim in med možnimi rešitvami še veliko prostora in lahko še marsikaj naredi, da delavcem migrantom olajša položaj. Na vprašanje potrebe po vgraditvi varovalk v zakonodajo, da do takšnih primerov referendumskih pobud ne bi prihajalo, je odgovoril, da je varovalk več kot dovolj. Pretiravati z dodatnimi omejitvami referenduma bi bilo po Ribičičevi oceni pretirano.

Peter Jambrek podpira referendumsko odločanje v vsem, kar ljudstvu "pade na pamet". "Zakaj bi bil referendum zloraba," se sprašuje in dodaja, da pri tem ni pomembno, ali gre pri referendumu za nestrinjanje z vsebino zakona ali za kaj drugega. Ljudstvo je po njegovih besedah pri nas suvereno in "če odloča, naj o čim več možnih zadevah". To je, kot poudarja Jambrek, njihova ustavna pravica, na podlagi katere se je Slovenija tudi osamosvojila.

Dragica Wedam Lukić pa meni, da gre za zlorabo pravice do referenduma, če pobudniki nimajo vsebinskih pomislekov proti določenemu zakonu. A na vprašanje, ali je takšna pobuda za referendum oblika rušenja države, je odgovorila, "da tako daleč ne bi šla". Strinja se, da je referendum državljanska pravica, "je pa vprašanje, če se lahko zlorablja".

Tudi Lojze Ude je opozoril, da vlaganje referendumske pobude kot protest ni normalna uporaba tega instituta, pač pa prej zloraba. Ustavna pravica do referenduma je namreč po njegovih besedah namenjena primeru, ko se nasprotuje konkretni ureditvi, ne pa dosegi drugih ciljev. Takega referenduma on verjetno, kot pravi, ne bi dovolil, vendar pa se mu zdi pretirana ocena nekaterih, da gre za rušenje delovanja države. Sicer pa Ude ocenjuje, da bo zagato z delavci migranti po pravni poti težko rešiti.

Glede zakona o mednarodni zaščiti pa meni, da bi tako ali tako bila vložena pobuda za referendum, ker da je zakon sporen po mnenju številnih, ki se ukvarjajo z azilnim pravom. Kot je ocenil, je zaostrovanje azilne zakonodaje in uvajanje kvot zelo vprašljivo tudi z vidika mednarodnega prava.

Predsednik republike Borut Pahor se je sicer nekdanjimi ustavnimi sodnicami in sodniki sešel pred začetkom uradnih postopkov imenovanja novih sodnikov ustavnega sodišča. Posvetovati se je želel o načinu vodenja postopkov imenovanja novih sodnikov tako, da bi imel državni zbor možnost izvoliti najboljše kandidatke in kandidate.