Decembra bodo pripravljena izhodišča za izhodno strategijo iz poslabšanega javnofinančnega položaja, januarja bo strategija na vladi, nato pa bo šla v presojo Evropski komisiji. Junija bo dopolnjena še s strukturnimi prilagoditvami, ki bodo do takrat pripravljene, je povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
Gaspari je po današnjem sestanku skupine ministrov za pripravo izhodne strategije, ki se je je udeležil tudi premier Borut Pahor, povedal, da se je skupina ministrov danes pogovarjala o strukturi izhodne strategije, razpravo pa bo še nadaljevala.
Po Gasparijevih pojasnilih gre za kombinacijo več ukrepov, ki so medsebojno povezani. Glede zahtev sindikatov po dvigu minimalne plače je zatrdil, da tega predloga v pogajanjih o izhodni strategiji ne bodo izločili in obravnavali samostojno, ampak bo povezan s spremembami zakona o delovnih razmerjih, predvsem ko gre za vprašanje odpravnin, s spremembami glede socialnih prispevkov, kjer se preučuje zgornja omejitev na višino prispevkov, ki jih plačujejo zaposleni, z zakonom o pravicah iz javnih sredstev in s prevetritvijo proračunske porabe s stališča posameznih uporabnikov.
Vse je namreč v luči izhodišča za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja ob nespremenjenem davčnem bremenu, kar bo sicer zahtevalo iskanje novih javnofinančnih virov, a obenem nujno narekovalo zmanjšanje javnofinančne porabe, je dejal.
Gaspari je povedal še, da je skupina dosegla soglasje o vsebini in nadaljnji časovnici sprejemanja zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor. Sedanja zakonodaja namreč po njegovih besedah v bistvu onemogoča pravočasno umeščanje tovrstne infrastrukture v prostor, zato so spremembe za uresničitev večjih infrastrukturnih projektov, kot sta obnova železniške infrastrukture in izgradnja novih razvojnih osi, nujne. Zakon bo v vladni proceduri že decembra, v DZ pa naj bi romal januarja.
Gaspari je vsebino zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, pohvalil in dejal, da gre za precej resne posege v to področje, ki bodo omogočili bistveno skrajšanje postopkov, pripeljali do bistvenih sprememb v odnosu do razlastitev zemljišč in pravic, ki izhajajo iz tega. Po Gasparijevem prepričanju gre za zelo velik napredek.
Skupina se je na podoben način uskladila tudi glede zakona o agenciji za upravljanje z državnim premoženjem, ki bo v vladni proceduri že najkasneje v roku dveh tednov, in zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. Oba zakona naj bi bila v parlamentarni proceduri že januarja.
Prav ta dva zakona sta ključna tudi za nadaljevanje pogajanj za vstop v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta namreč od Slovenije sprejem obeh zakonov pričakuje najkasneje do konca aprila prihodnje leto. Če bo Sloveniji to uspelo, ni več ovir za vstop v OECD v mesecu juniju, je dejal Gaspari.
Minister je sicer napovedal tudi prevetritev nacionalnih razvojnih dokumentov, kjer se je posebej dotaknil resolucije o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023, ki jo je pripravila prejšnja vlada in vsebuje vse od gradnje umetnega otoka pri Izoli do spodbujanja tehnologije energetske izrabe vodika. Gaspari je povedal, da gre za izjemno velik finančni zalogaj, ki je vsebinsko sicer zanimiv, a je potrebno ugotoviti ekonomsko upravičenost in finančno vzdržnost posameznih projektov.
V desetih dneh bo v vladni proceduri že tudi spremenjena uredba o razvojnem načrtovanju, ki bo po prednostnih nalogah preuredila ureditev nacionalnih razvojnih dokumentov.
