Celotna vsota finančnih prispevkov z odloženimi krediti vred že krepko presega tri milijone evrov, kljub temu v podjetju RTS niso poplačali niti upnikov, med katerimi so honorarni sodelavci kot tudi davčna uprava in RTV Slovenija; že več mesecev ne predvajajo niti informativnega programa, čeprav imajo status televizije posebnega pomena. Navsezadnje niso opravičili niti dodeljenih sredstev v višini 146.000 evrov, ki so jih prejeli na lanskoletnem razpisu medijskega sklada; ker dokumentacija ni bila oddana v skladu s pogodbo, je ministrstvo za izobraževanje od podjetja RTS že zahtevalo vračilo sredstev, zadeva pa naj bi bila predana državnemu pravobranilstvu. Za izterjavo po sodni poti so se odločili tudi posamezni honorarni sodelavci televizije, vendar neuspešno. Rubež v prostorih mariborske televizije ni mogoč, saj naj bi bila vsa tehnična oprema televizije kot vsa vozila in velika nepremičnina sredi Maribora že zastavljeni v korist bank, med njimi predvsem NKBM in drugih upnikov.
Glavni očitki za to, da so se izgubili milijoni javnega denarja, so usmerjeni v Janeza Ujčiča, ustanovitelja podjetja RTS in obenem solastnika. Ko je več let vodil zdaj povsem propadlo televizijo, je opravljal tudi funkcijo mestnega svetnika in kasneje mariborskega župana. Kot pomemben član Desusa je bil v skladu s kvotami, ki pripadajo posamezni politični stranki, imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Janeza Janša, za kar prejema 4.000 evrov bruto mesečno. Ni poskrbel le zase, temveč še za svojo hčer Jano Ujčič, nekdanjo urednico na RTS, ki zdaj dela kot honorarna poročevalka za komercialno televizijo. Jagoda Djorjević, prav tako nekdanja urednica RTS, je bila skupaj z nekaterimi nekdanjimi sodelavci RTS vključena v projekt Evropske prestolnice kulture.
Ujčič naj bi bil tudi tisti, zaradi katerega je bila na hitro sprejeta novela zakona o medijih, s katero so se za tri regionalne televizije zelo pocenili stroški najema javnih oddajnikov, ki jih upravlja RTV. Prav zato je nerazumljivo, da jih RTS kljub temu ni mogel plačati, zaradi dolga v višini 112.000 evrov pa naj bi se na RTV že odločili za odklop RTS iz multipleksa oddajnikov. Ko je bil Ujčič mariborski podžupan, naj bi mu celo uspelo doseči odlog bančnih obveznosti, ki jih ima podjetje RTS do NKBM. Po mnenju poznavalcev je bilo tako ravnanje banke nerazumljivo, ker ima podjetje slabo boniteto in finančne težave.
Janez Ujčič nam je v pogovoru dejal, da se je namerno izločil iz vseh dogodkov, ki se pletejo okrog televizije in da se s tem ne želi ukvarjati. Zatrjeval je, da je on najbolj oškodovan, saj naj bi ob ustanovitvi televizije vložil okoli 800.000 evrov, ki jih je dobil s prodajo svojega deleža v POP TV: »Kaj naj naredim, ali naj slečem kožo? Dal sem vse svoje premoženje. Ne ostane nič drugega, kot da čakamo, da se pogajamo in upam, da se bomo dogovorili.« Povedal je še, da je bila televizija v letih 2007–2008, ko so prejeli kredite NKBM, z dobro boniteto: »Šlo je za daleč najboljšo regionalno televizijo z do 2,5 milijona prihodkov letno, vrednost celotnega premoženja pa naj bi še danes zaradi najboljše tehnične opreme presegala pet milijonov evrov. Vse od leta 1996 in ne šele leta 2010 smo delovali dobro, toda finančni krizi leta 2008, ki še kar traja in traja, se nismo mogli izogniti. Ob tem je treba vedeti, da tudi najboljše TV delajo z izgubo, še zlasti v zadnji četrtini leta.« Vse obtožbe na svoj račun je zanikal, trditve o tem, da je župan Franc Kangler posredoval ter dosegel sklenitev 100.000 evrov vredne pogodbe med RTS in farmacevtskim podjetjem Farmadent, ki oskrbuje le zdravstvene zavode, zato je bilo oglaševanje po TV povsem nelogično, pa je označil kot popolno laž.
Ujčič za Stipetom Jeričem, direktorjem družbe Tele 59, izdajateljico mariborske regionalne televizije, ponavlja, da še vedno iščejo tujega strateškega partnerja, prav v teh dneh pa naj bi Jerič imel celo pogovore s strateškimi partnerji v Atenah, ki naj bi poplačali vse terjatve, izbrali novo ekipo od 20 do 30 ljudi, do konca decembra pa spet začeli predvajati informativni program. Ta je bil ukinjen septembra letos, kljub temu pa televizija, kot so nas obvestili iz Agencije za pošto in elektronske komunikacije, za čuda še vedno ni izgubila iz leta 2003 z zakonom o medijih pridobljenega statusa regionalnega programa posebnega pomena.