Boško Šrot bi rad izdal razvpiti nacionalni interes, v imenu katerega je spletel največjo lastniško hobotnico v državi, in z velikim dobičkom, ki bi prišel v njegov žep, prodal Mercator. Šrotovi »agenti« novega mandatarja Boruta Pahorja že pozivajo, da bi ta lastniški delež, seveda po sedanji tržni ceni, ki bo dvakrat višja od nakupne cene iz leta 2005, v imenu države spet odkupi Kapitalska družba.
Prvi laški pivovar je prejšnji torek napovedal objavo mednarodnega javnega razpisa za prodajo približno 48-odstotnega deleža v Mercatorju, in sicer v enem tednu. Razpis naj bi bil predvidoma zaključen do konca marca prihodnje leto. Šrot je dejal, da Mercatorja ne bodo prodali finančni instituciji, temveč trgovcu, ki bi »najboljšemu sosedu« odprl nove trgovske poti. Poudaril je, da finančna kriza ni razlog za prodajo Mercatorja, zanjo so se odločili, ker naj bi država prek urada za varstvo konkurence izvajala teror nad Pivovarno Laško. »Če Šrot ne bi kršil zakonov, postopkov zoper njegovo družbo ne bi bilo,« se je na obtožbe takoj odzval prvi varuh konkurence Jani Soršak. Njegov urad je postopek v Mercatorju uvedel zato, ker Pivovarna Laško in z njo povezane družbe niso priglasile lastniške koncentracije. Glede na to, da so trgovsko družbo usklajeno nadzorovale, bi ga morale po zakonu še uradno prevzeti. Soršak preverja tudi indice o tem, da lastniška povezava med trgovcem in dobaviteljem ne deluje dobro v korist konkurence in potrošnikov. Proti Mercatorju, Sparu in Tušu pa je sprožen postopek zaradi suma kartelnih dogovorov na nabavnem trgu.Različni pogledi v Pahorjevi koaliciji
Šrotovo vrženo rokavico je najprej pograbil goreči zagovornik nacionalnega interesa Jože Mencinger. Namesto da bi obsodil izdajalca nacionalnega interesa iz Laškega, je pozval državo, da mora odkupiti leta 2005 prodani lastniški delež v Mercatorju. Konkretno bi to morala po Mencingerju storiti Kapitalska družba. Na napoved o prodaji Mercatorja se je odzval skoraj ves slovenski politični vrh. Najbolj pomenljiva je bila izjava predsednika SLS Bojana Šrota, ki je dejal, da ne bi bilo nič narobe, če bi država odkupila delež v Mercatorju. Po mnenju predsednika SLS pa bi morala država delež v Mercatorju odkupiti kar po tržni ceni, da bi v žep njegovega brata v obliki kapitalskega dobička padla razlika, ki bi bila skoraj enaka kupnini, ki jo je Pivovarna Laško pred tremi leti plačala za lastniški delež v Mercatorju. Šrotove želje o ponovnem vstopu države v lastniško strukturo Mercatorja je nato večkrat javno ponovil mariborski »šerif« Franc Kangler, ki je tako Pahorja kot njegovega bodočega finančnega ministra Franceta Križaniča pozival, da se takoj in povsem konkretno opredelita do Mercatorja.
Toda tako Križanič kot Pahor, ki se je poleti z Boškom Šrotom veselo družil v Laškem na Pivu in cvetju, sta bila v svojih izjavah zelo previdna. Pahor je dejal, da politika ne sme posegati v odločitve poslovnih subjektov in regulatorjev trga, a da se politika kljub temu mora zavedati nevarnosti, da bi se subjekti v prehrambni verigi lahko znašli v težavah in za ta primer imeti na voljo nekaj alternativ. Na to, da bodo morali pomembne vloge pri nadaljnjem razpletanju sage o Mercatorju imeti regulatorji trga (urad za varstvo konkurence in agencija za trg vrednostnih papirjev), je opozoril tudi Križanič. Bodoči minister za razvoj Mitja Gaspari pa je ob tem dodal, da ta hip ne vidi možnosti, da bi bila kupec Mercatorja Kapitalska družba.
VEČ V TISKANI IZDAJI
