Zgodba s Pivovarno Laško bi se lahko končala tudi drugače, če bi se pri povezovanju največjih slovenskih pivovarn uresničile ideje nekdanjega prvega moža Laškega Toneta Turnška - ta je pivovarno vodil kar 24 let - o povezovanju slovenske industrije pijač v holding, ki bi združeval štiri blagovne znamke, in sicer Radensko, Fructal, Union in Laško. Toda zgodila se je pivovarska vojna, ki je Laško precej načela.
Pivovarna Laško je po nakupu Radenske leta 2000 leto kasneje kupila še 24,99 odstotka Pivovarne Union. V Unionu so nakup četrtinskega deleža razumeli kot sovražno potezo in skupaj z belgijskim Interbrewom (zdajšnji Inbev) pripravili povračilni udarec.
Interbrew je objavil ponudbo za prevzem Uniona, sledil pa je silovit in dolgotrajen boj za prevlado med pivovarnami. Ta se je leta 2005 končal z zmago Laščanov, ki so postali lastniki 95 odstotkov delnic ljubljanske pivovarne.
Še pred razpletom pivovarske vojne so se v času gospodarskega razcveta povečali kapitalski apetiti Laškega. Po kapitalskih povezavah z Radensko, Jadransko pivovaro in Vitalom Mestinje je Pivovarna Laško v letu 2003 kupila četrtinski delež v časopisno-založniški hiši Delo in s tem nakupom vstopila v panogo, ki ne sodi v njeno osnovno dejavnost.
Kasneje so Laščani postali skoraj 100-odstotni lastniki Dela, prek Dela pa tudi lastniki mariborske časopisno-založniške družbe Večer. Slednjo je Delo lani poleti za dober milijon evrov prodalo podjetju Dober Večer.
Od osnovne dejavnosti se je Pivovarna Laško odmaknila tudi z nakupom Mercatorja leta 2005, ko je od Slovenske odškodninske družbe kupila 13,74-odstotni delež trgovske družbe, pozneje pa prek svojih hčerinskih družb, Pivovarne Union in Radenske, svoj delež povečala na 23,3 odstotka.
Le malo po poslu z Mercatorjem, ki ga je speljal dolgoletni prvi mož Laškega Tone Turnšek, je vajeti laške pivovarne prevzel Boško Šrot, do tedaj namestnik direktorja. Z njegovim prihodom na čelo Pivovarne Laško se je začela pisati še ena neslavna zgodba, povezana z apetiti po menedžerskem odkupu pivovarne.
V letu 2008 so namreč Infond Holding, Cestno podjetje Maribor, Fidina in Koto pridobili dobrih 55 odstotkov delnic Pivovarne Laško, Infond Holding pa je z 52,97-odstotnim deležem postal večinski lastnik pivovarne. Prevzemniki so posojilo za nakup Laškega pri bankah zavarovali z delnicami pivovarne, takrat ustaljeno prakso menedžerskih odkupov, ki pa je bila pozneje s prenovo prevzemne zakonodaje prepovedana.
Nato pa je v letu 2009 "udarila" finančno-gospodarska kriza in mnoga podjetja, med njimi tudi Infond Holding, so se soočila z težavami pri odplačevanju kreditov. Banke upnice niso več želele podaljševati posojil in so začele pridobivati delnice Infond Holdinga, dane v zavarovanje za bančne kredite, in prišle do pomembnih deležev v Pivovarni Laško.
Pozneje se je izkazalo, da je lastnica Infonda Holdinga slamnata družba Kolonel, to pa obvladuje podjetje Atka-Prima pod vodstvom in v solasti Šrota. Prek podjetja Kolonel je Šrot prevzemal glavne lastnike Pivovarne Laško, lastninjenje pa je potekalo prek parkirišč in družb, katerih lastništvo je Šrot prikrival.
Dogajanje je vodilo v Šrotov umik s položaja predsednika uprave Pivovarne Laško, vajeti v Laškem je leta 2009 prevzel Dušan Zorko, dotedanji predsednik uprave Pivovarne Union.
Vse to je Pivovarno Laško pahnilo v velike težave. Podjetje, ki ga po zaplembi deležev obvladujejo banke, je bilo zadolženo do vratu in je bilo dlje časa na robu solventnosti, saj je preveč denarja namenjalo za druge dejavnosti in odplačevanje obveznosti iz menedžerskega odkupa, ob tem pa zanemarilo tržno prestrukturiranje v smislu razvijanja in utrjevanja blagovnih znamk pijač na trgih nekdanje Jugoslavije.
Laško je bilo prisiljeno odprodati naložbe, ki ne sodijo v osnovno dejavnost pivovarne, in to v povsem drugačnih razmerah, kot so vladale v času nakupa teh naložb. Družbe skupine Laško - Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska - so konec aprila lani z 18 bankami upnicami podpisale sporazum o finančnem prestrukturiranju. Z njim so opredelili pomembne mejnike in zapadlost večine kreditov reprogramirali do konca leta 2016.
Vodstvo Laškega z Dušanom Zorkom na čelu se je tako pospešeno lotilo prodaje naložb, pri tem pa je bilo doslej le delno uspešno. Lani so Laščani prodali delež v Mercatorju, s čimer so se močno razdolžili. Na ravni skupine za 75,5 milijona evrov, kolikor so dobili za 23,3-odstotni delež. Lani so uspeli prodati tudi kosovsko naložbo Birra Pejo in zanjo iztržili 15 milijonov evrov.
Pred dnevi je bila (ne brez zapletov) zaključena tudi prodaja Radenske češki Kofoli, za katero je Laško prejelo približno 52 milijonov evrov kupnine. Kupca za Delo Laščani medtem še niso našli.
Po številnih pretresih je Pivovarna Laško zdaj pred novim obdobjem - obeta se sprememba lastništva. Večji delničarji so namreč pred meseci pristopili k skupni prodaji delnic Laškega, zavezujoče ponudbe za 51,11-odstotni delež pa je oddalo pet interesentov. Njihova imena uradno niso znana, je pa zanimanje za pivovarno uradno izkazal nizozemski Heineken. V igri naj bi bili tudi investicijska družba Kohlberg Kravis Roberts, Bain Capital, Mid Europa Partners in CVC Capital Partners.
Dokončna transakcija bo še predmet pogajanj in soglasja vključenih strank in bo odvisna od izpolnitve še drugih pogojev. A v prodajo zdaj glede na dogovor, ki so ga Laščani sklenili z bankami, in glede na stanje zadolženosti verjetno ne gre več dvomiti.