Revija Reporter
Slovenija

Iz zakulisja včerajšnjega kongresa nove stranke Aleša Primca

Igor Kršinar

26. mar. 2017 7:36 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

»Jezus nas kliče, bodimo njegove priče,« prepeva pesem Povejmo naglas, ki je postala himna včeraj ustanovljene stranke Aleša Primca Glas za otroke in družine.

V izvirniku jo pojeta Tina Gačnik Tiana in Aleks Volasko, v videu pa se ob tem stavku pokaže Jezusova slika na mobilnem telefonu: »Calling. God« (Klic. Bog). Pesem so večkrat prepevali tudi na ustanovnem kongresu stranke z neuradno kratico GOD (Bog), katere njeno skrajšano ime je Za otroke.

Začelo se je ob deveti uri z mašo v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki pri Škofji Loki in nato čez poldrugo uro nadaljevalo v Jurjevi dvorani, kjer se je zbralo 124 od 200 ustanovnih članov z overjenimi izjavami. V dvorani je visel križ ter slika papeža Janeza Pavla II. in podoba Svete družine, ki sta po statutu zavetnika novoustanovljene stranke. Najprej so zapeli Zdravljico in nato molili za slovenske družine.

Sledila je podelitev bele vrtnice »borki za človekove pravice« Angelci Likovič zaradi izjave v oddaji Tarča na TV Slovenija, da je vsak zarodek živo bitje, in zaradi kritik in zgražanja, ki jih je bila deležna po nastopu. »Zavzemamo se za pravico do življenja od spočetja do rojstva. Kakšen zločin je, če prekinemo življenju nerojenemu otroku, ki se ne more braniti,« je izjavila ob podelitvi priznanja. »Zavzemamo se za več otrok slovenskega rodu, to so naša bodočnost. Zavzemamo se za to, da starši vzgajajo v krščanskem duhu in v skladu z desetimi božjimi zapovedmi.«

Stranka se bo borila za pravice staršev, mater, očetov in otrok, tudi še nerojenih, kajti zavzemajo se za spoštovanje človeškega življenja od spočetja do smrti. Zato nasprotujejo splavu, kontracepciji, umetni oploditvi in evtanaziji. Obljubljajo več pomoči družinam in zlasti mladim, da se bodo odločali za starševstvo. Otroci naj bi dobili volilno pravico, in sicer bodo zanje oddali glas na volitvah starši, po dopolnjenem 14. letu pa bi otroci v spremstvu staršev lahko sami oddali glas.

»Ali bodo imeli volilno pravico tudi nerojeni otroci?« vprašam enega od članov, sicer starega političnega znanca. »Dobili bi jo z rojstvom, a bilo bi prav, da že od spočetja,« je odgovoril. Toda na moje vprašanje, kako bi vedeli, kdaj natančno je bil spočet otrok, ni bilo odgovora. »Kako pa bi bilo s to pravico v primeru, če sta starša ločena in se med seboj ne bi mogla sporazumeti, kdo bo oddal glas za otroka?« me je spet zanimalo. »Zelo težko. Starša bi se pač morala sporazumeti, sicer nihče od njiju ne bi mogel oddati glasu v imenu otroka,« je priznal.

Podobno bi lahko spraševal katero koli udeleženko ali udeleženca ustanovnega kongresa stranke Glas za otroke in družine, kaj bi svetovali svoji hčerki, zlasti mladoletni, če bi jo grobo posilil kakšen arabski ali afriški migrant oziroma kar domači psihopat. Bi svoji hčerki svetovali splav ali bi ji rekli, da je vsako življenje sveto, čeprav jo bo vse njeno življenje spominjalo na grozljiv dogodek? Človekove pravice nerojenih so včasih v koliziji s človekovimi pravicami že živečih, zato stvari niso tako preproste.

Tako se postavlja vprašanje, koliko odstotkov volivcev lahko stranka s tako močno versko obarvanim programom sploh pripelje na volitve. Morda lahko pride v parlament, kaj več pa težko pričakujemo. Če ji ne bo uspelo prebiti parlamentarnega praga, potem bodo šli v nič tudi glasovi tistih volivcev, ki bi sicer volili SDS ali NSI. Sami, če sta sploh pripravljeni sodelovati, ne bosta dosegli večine poslanskih sedežev, zato desnosredinski volivci veliko pričakujejo od Aleša Primca in njegove stranke.

Aleš Primc sicer ni ravno novi obraz v politiki. Bil je predsednik Mladih krščanskih demokratov, po združitvi SKD in SLS je bil nekaj mesecev predsednik sveta stranke, a je zaradi spora s takratnim predsednikom Bojanom Šrotom odstopil. Zaradi nastopanja na protestih pred vrhovnim sodiščem in vodenja Odbora 2014 velja za človeka, ki je blizu Janezu Janši, njegova stranka pa za satelit SDS. Še dobro, da ga ni povabil na ustanovni zbor svoje stranke. Kot opazovalca sta prišla predsednik krščanskih socialistov Andrej Magajna, ki napoveduje predvolilno koalicijo, in nekdanji poslanec NSI Anton Kokalj, ki se ima za simpatizerja nove stranke.

Tudi podpredsednica Metka Zevnik je bila dejavna pri SLS, Angelca Likovič, ki je bila izvoljena v izvršilni odbor, je delovala v SDS in nato pri Krščansko demokratski stranki Jožeta Duhovnika. Med starimi političnimi znanci so bili v svet stranke izvoljeni Miha Jarc, ki je bil prav tako pri krščanskih demokratih, pozneje je v Ljubljani ustanovil Listo za čisto pitno vodo, odvetnik Ingo Pasch Wallersberg, ki je bil član liberalcev Vitomirja Grosa in minister v osamosvojitveni vladi, nekdanja poslanka SDS Majda Ana Zbačnik in nekdanja članica SLS Marta Ciraj.

Med bolj znanimi novimi obrazi sta bila v izvršilni odbor izvoljena Franci Donko in Norma Korošec, manj znani pa so Majda Ganziti, Andreja Ravnihar Megušar, Aleksandra Gregl in Miran Hergula, prav tako tudi predsednik sveta Janez Cerkovnik. Večina članov stranke je javnosti neznanih. Prišlo je tudi precej otrok, ki so se igrali na igrišču pred dvorano, nekaj se jih je tudi z mamicami sprehajalo po dvorani. Tokrat še niso imeli volilne pravice.