Ivo Vajgl, diplomat iz beograjske šole, ki ne mara Amerike

Dopisniku nekdanje jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug, RTV Slovenija in Dela, ki je bil v levih slovenskih vladah navajen mednarodne pozornosti, saj je bil veleposlanik na Švedskem, v Avstriji in Nemčiji, najbrž ni bilo po godu, saj mu ni prisluhnila vladajoča koalicija, kateri si je še pred tednom dni dobrikal, češ da »iz agresivnega ideološkega zelja gleda skromna, delovna vlada«. Vajglu se verbalni izlet o Snowdnu, ki ga ZDA iščejo, ker je medijem predal zaupne dokumente ameriške agencije za nacionalno varnost, ni izšel, spomnil pa je na retoriko socialistične diplomacije.

»Res je, pozna se mu jugorefleksija,« je povedal eden od njegovih sodelavcev v Evropskem parlamentu. To je dokazal tudi ob proslavi za dan državnosti, saj ga niso motili totalitaristični simboli z rdečimi zvezdami nekdanje Jugoslavije, pač pa odsotnost evropske himne, ki »simbolizira veliko zgodbo miru, napredka, kulture in radosti«, je zapisal. Na demokracijo in odklanjanje vsakršnih totalitarizmov, pa ga himna ne spomni.

Američani mu res niso najbolj pri srcu. Njihova logika v dobi groženj terorizma »varnost ali vrednote« se mu zdi sporna. Vedno se spotakne tudi ob delovanje veleposlanika Mussomelija. Zelo nervozno se je odzival lani, ko je bilo že jasno, da premier ne bo Zoran Janković, ampak Janez Janša. Takrat je veleposlaniku (podobno kot je grmel Janez Stanovnik) očital, da njegova radovednost presega običajno diplomatsko radovednost. Toda on se na to ne ozira, zato so skupino levih evroposlancev, ki jo je marca letos Vajgl vodil v Zahodno Saharo, razglasili za nezaželene in jih vrnili.

Ivo Vajgl je nekdaj bil generalni konzul SFRJ v Clevelandu in do osamosvojitve delal na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu v Beogradu. Takratna diplomatska šola je še vedno učila, da so zahodne države imperialistične ter da imajo države, ki bi jih lahko imenovali tudi »neuvrščene«, sem in tja pravico vreči kakšno bombo ali koga ubiti, druge pa tem ljudem dati zatočišče. Tako je v nekdanji Jugoslaviji veliko teroristov našlo zavetje, med drugim celo Ramirez Sanchez, bolj znan pod imenom Šakal. V državo so ga spravili jugodiplomati. Ta miselnost se Vajglu še vedno pozna. Vse je prav, če le škodi ZDA.

Poznavalci pravijo, da z raznimi pozivi, naj se da Snowdnu politični azil škodi Evropski uniji, ki je z ZDA trenutno v zelo občutljivem obdobju pogajanj o prosti trgovini, kar bi koristilo tudi Sloveniji. Pojavljajo se celo namigi, da je bil Snowden tempiran, da ustavi ta pogajanja, to bi moral Vajgl z dolgoletno diplomatsko kariero predvideti, razen če tudi on ne sodeluje v tej igri. Znano je namreč, da levo usmerjeni evropski parlamentarci niso najbolj naklonjeni sporazumu z ZDA.

Izjave o Ivu Vajglu

DIMITRIJ RUPEL, diplomat: »Najprej sploh nisem vedel, da je to izjavil gospod Vajgl, vsekakor pa ni dobra ideja, da bi Slovenija Snowdnu ponudila politično zatočišče. Gre tudi za vprašanje lojalnosti, ki jo ima Slovenija do Zahoda, predvsem zdaj, ko potekajo pogajanja o prosti trgovini med EU in ZDA.«

MATEJ MAKAROVIČ, politični analitik: »Izjavo sem razumel kot njegovo osebno mnenje, do katerega ima vsekakor pravico. Vprašanje pa, ali je smiselna, saj se osebam političnega azila ne more dati na daljavo, ampak mora oseba zanj zaprositi ali se nekam zateči, to kaže na določeno nepoznavanje stvari.«

BOŽIDAR NOVAK, pisatelj in strokovnjak za komuniciranje: »Vidi se, da je Vajgl iz beograjske šole. Sicer ni rekel, naj Slovenija da azil, temveč da bi morali razmisliti o tem. Toda naj najprej razmisli, kaj je sploh hotel povedati. Ali hoče Snowdna  doma pri sebi v kuhinji kot podnajemnika ali ne.«