Ivo Hvalica, legendarni poslanec SDS: Andrej Vizjak je človek, ki mu je pridobitništvo čez vse

Nekatere bolj iritira uporaba vodnega topa …

Vodni top pri nas je ljudi prhal, v Trstu pa jih je dobesedno pometel po tleh. Nisem še videl, da bi naši policisti uporabili pendreke, v Trstu so mlatili z njimi, enako v Milanu. Formalno smo v Evropski uniji, a tja še ne spadamo. Zadnjič je v skupni oddaji obeh največjih televizijah Aleksander Čeferin dejal, da se z odloki odloča le v vojni. Ne bo držalo, v Italiji, kjer je postopek sprejemanja zakonov vsaj dvakrat daljši kot pri nas (zakon mora tudi skozi senat in ne le zbornico), ni nobenega sodišča, pooblaščenke ali sindikata policije. Sindikat policije v Italiji – to je četrta dimenzija.

Imajo interpelacije ministrov Janševe vlade v jesenskem svežnju kaj možnosti?

Dozdajšnje interpelacije so bile daleč od uspeha. Nič ne kaže, da bi bilo lahko tokrat drugače, zato so za opozicijo prej kontraproduktivne. Primer okoljskega ministra Andreja Vizjaka je zaradi njegove, kot je sam sebi dejal, »lepljenke«, nekoliko specifičen.

Kakšen človek je minister Vizjak?

Ni dvoma, gre za človeka, ki mu je pridobitništvo čez vse. O njegovem značaju zgovorno priča tudi to, da me v almanahu, objavljenem po desetih letih od prvih volitev v državni zbor, kot poslanca SDS sploh ni omenil. Raje me je, takrat je vodil poslansko skupino SDS, izpustil. Eno leto pred tem sem se razšel s stranko; ne s kolegi, saj sem z njimi še zdaj v stikih in prijateljujemo.

Kaj naj z Vizjakom stori Nova Slovenija? Kot kaže, omahujejo.

Če hoče njen predsednik Matej Tonin rešiti stranko, bi se moral pri interpelaciji vsaj vzdržati.

V ponedeljek je bil na vrsti pravosodni minister Marjan Dikaučič.

Začudil sem se, da takšnega začetnika sploh postavijo za ministra v tako pomembnem resorju. Čeprav »zelenec«, ima kar precej masla na glavi. A kot vidimo, gre koaliciji in njenemu šefu kar dobro od rok »kupovanje« poslanskih glasov; glasovanja poslancev, ki niso v koaliciji, je sicer drugače težko razumeti. Kaže, denimo, da bi poslancu Desusa Branku Simonoviču zdaj ob konstruktivni drži lahko uspelo legalizirati črno gradnjo – vsaj možnost bo dobil.

Odraščali ste v Kanalu. Gotovo ste veseli proračunskega denarja za nov sistem vodne oskrbe v Anhovem, ki ne bo tako ali drugače odvisen od Salonita.

Končno. Vendar vse občinske uprave so bile podrejene Salonitu Anhovo. Zaposloval je njihove sorodnike, tudi zdaj je tam zaposlenega domala pol občinskega sveta in še sorodniki povrh. Pred dnevi sta o proračunu v Odmevih mnenji izmenjala poslanca SDS in LMŠ. Koalicija podpira dopolnilo poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih, da se s proračunskim denarjem zgradi priključek na goriški vodni vir; tem imamo zelo zdravo in čisto vodo, ki priteka s Trnovske planote. Opozicijski poslanec LMŠ je kljub temu dejal, da bo glasoval proti proračunu, kar preprosto ne gre skupaj. Če predlaga amandma in laska tamkajšnjim prebivalcem in še komu, se ne more sklicevati na to, da proračun ni razvojno usmerjen in bo zato glasoval proti. S tem bo glasoval proti lastnemu predlogu.

Opozicija načeloma ne podpira proračuna.

Načeloma, ni pa rečeno. V prvem mandatu sem proračun enkrat tudi podprl. S koalicijskim poslancem LDS Jožefom Školčem sva v prvem mandatu državnega zbora uveljavila proračun v prid gradnji vzporednih hidroelektrarn na Soči.

Ostaniva pri energetiki. Kakšen je vaš pogled na kadrovske menjave v podjetju Gen-I?

Nekdanjega predsednika uprave Roberta Goloba in njegovega očeta – bil je direktor Soških elektrarn – osebno poznam. Golob je zelo inteligenten mož, bilo bi ga škoda. Z njim sva več let sedela v novogoriškem mestnem svetu, v njem nastopa s svojo listo.

Kaj menite o ugibanjih, da bo šel Golob v aktivno politiko?

Pri njem nisem opazil političnih ambicij. Resda je bil pri vrhu Pozitivne Slovenije, a so ga bolj potrebovali drugi in ni bil tam zaradi lastnih ambicij. Dvomim, da bi šel v politiko, kot nekateri namigujejo, tudi sam je to zanikal. V visoki politiki prej vidim župana Kočevja Vladimirja Prebiliča.