Najbolje plačani slovenski menedžer leta 2009 je bil predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar, ki je imel lani 793.743 evrov bruto prejemkov oz. 2170 evrov bruto dnevno. S 632.000 evri bruto prejemkov mu sledi prvi mož Krke Jože Colarič, na tretjem mestu z 613.610 evri bruto prejemkov pa je prvi mož DZS Bojan Petan, ugotavlja Dnevnikov Objektiv.
Na lestvici 120 najbolj plačanih menedžerjev so se do desetega mesta zvrstili še direktor družbe Colgate-Palmolive Adria Marco Emilio Poggi (562.991 evrov bruto), člana uprave Krke Janez Poljanec (530.000 evrov bruto) in Aleš Rotar (501.000 evrov burto), del leta predsednik uprave Bawag banke Joachim Reitmeier (486.000 evrov bruto), generalni direktor Salonita Anhovo Jože Funda (474.695 evrov bruto), predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček (429.000 evrov bruto) in del leta član uprave Bawag banke Blaž Brodnjak (428.000 evrov bruto).
Na repu lestvice so se znašli predsednik uprave Zavarovalnice Maribor Drago Cotar (s 180.660 evri bruto na 118. mestu), predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec (s 180.496 evri bruto na 119. mestu) in prvi mož NKBM Matjaž Kovačič (s 180.317 evri bruto na 120. mestu).
Najbolje plačani slovenski menedžerji so lani v povprečju prejeli skoraj 281.000 evrov bruto prejemkov, sto najbolje plačanih slovenskih menedžerjev pa skupno več kot 28 milijonov evrov. Vsak mesec minulega leta so imeli tako najbolje plačani slovenski menedžerji 23.400 evrov bruto prejemkov, medtem ko je decembra lani povprečna bruto plača v Sloveniji znašala slabih 1500 evrov.
Največ menedžerjev na lestvici je prispeval finančni sektor, ki se je, poleg gradbeništva, lani soočal tudi z največjimi težavami. Te, kot ugotavlja časnik, se očitno niso poznale pri prejemkih predsednikov uprav družb finančnega sektorja. Več kot tretjina najbolje plačanih slovenskih menedžerjev na lestvici prihaja iz bank, holdingov, zavarovalnic in drugih družb iz finančne panoge.
Na lestvici po poročanju Dnevnika manjkajo nekateri menedžerji, ki bi po dostopnih podatkih morali zasesti mesta ob samem vrhu, a mnoge družbe še vedno skrivajo podatke o plačah menedžerjev. Na lestvici bi morali biti še prvi mož Slovenske industrije jekla (SIJ) Tibor Šimonka, predsednik uprave Impola 2000 Jernej Čokl in nekdanji prvi mož Telemacha Vojko Rovere.
Velik del slovenskih menedžerjev si je lani sicer znižal fiksni del plače, tudi za več kot tretjino, vendar pa je bilo znižanje variabilnega dela plač in nagrad po navedbah časnika manj izrazito. Prejemki najbolje plačanih menedžerjev so bili lani v veliki meri odvisni od nagrad za delo v letu 2008, ko so slovenske družbe šele dobro začele čutiti posledice gospodarske krize.
Nagrade za delo je tako lani dobila četrtina najbolje plačanih slovenskih menedžerjev, največ predsednik in član uprave Banke Koper Ezio Salvai in Igor Kralj ter nekdanji direktor Mladinske knjige Založbe Milan Matos.
Poleg nagrad so več menedžerjev na lestvico "izstrelile" tudi odpravnine. Rekorder je bil nekdanji predsednik uprave Bawag banke Joachim Reitmeir, ki je ob odhodu iz banke prejel 225.000 evrov odpravnine. Na drugem mestu je bil s 169.000 evri odpravnine nekdanji prvi mož Ljubljanske borze Marko Simoneti, na tretjem mestu pa Boško Šrot, ki je Pivovarno Laško sredi lanskega leta zapustil s 152.000 evri odpravnine.
Dnevnik je lestvico sestavil glede na letna poročila vseh slovenskih družb, ki so imele konec preteklega leta več kot 30 milijonov evrov sredstev. Poleg tega so pregledali tudi letna poročila vseh javnih družb, bank, zavarovalnic, borznih hiš, revizijskih družb, družb za upravljanje, lizinških družb ter nekaterih medijsko bolj prepoznavnih družb. Pri enočlanskih upravah so prejemke uprav pripisali direktorju oz. predsedniku uprave.